Kučan in njegovi grmeli proti fašizmu in rasizmu, o levem ekstremizmu pa nič

Kučan je v nagovoru udeležencem včerajšnje razprave poudaril, da smo soočeni z nevarnostjo rasizma, a da ne vemo povsem natančno, kako se temu zlu upreti. Odgovor ni enostaven, išče pa ga celotna demokratična Evropa, tudi v kontekstu soočanja z begunsko krizo.

Kučan se je v iskanju odgovora na to vprašanje dotaknil sobotnih dvostranskih protestov na Kotnikovi ulici v Ljubljani. Dejal je, da je bil na strani podpornikov beguncev tudi sam, a obenem opozoril, da "ljudje, ki si zakrivajo obraz, nimajo na takšnih demonstracijah kaj iskati". "Če se nismo pripravljeni odkrito soočiti s tem zlom, je bolje, da nas ni, ker to samo pomeni, da podpiramo zlo, proti kateremu naj bi se borili," je povedal.

Mojca Pajnik z Mirovnega inštituta je v svojem prispevku med drugim opozorila na procese institucionalizacije rasizma. Zlasti v zadnjem desetletju se rasizmu marsikje daje že domovinsko pravico, najbolj pa ga po njeni oceni simbolizirajo ukrepi na mejah Evrope.

Po besedah predsednika društva Alternativna akademija Darka Štrajna nevarnost rasizma in fašizma ne velja le za Slovenijo. Pred tem je po njegovi oceni vsa Evropa, v katero smo - paradoksalno - vstopili ravno zato, da bi se pred to nevarnostjo zavarovali. V neoliberalnem sistemu je namreč negotovost oblika dominacije, prihod beguncev pa je omogočil le še predimenzioniranje teh strahov, je pojasnil.

Fašizem je sicer po Štrajnovih besedah težko misliti drugače kot v okviru nekakšne ponovitve. Vendar pa bi bila oblika fašizma, ki se utegne realizirati, drugačna. Že zgodovinska izkušnja pa pravi, da gre za "neko obliko politične blaznosti", je povedal Štrajn.

Sociolog Roman Kuhar je opozoril na porast sovraštva v družbi nasploh, kot izhodišče pa je izpostavil homofobijo. Po njegovih besedah so namreč nekdanje tarče homofobije danes postale mehanizem za izključevanje drugih skupin, denimo beguncev.

Sovraštvo je torej ostalo, spremenila pa se je tarča, je dejal Kuhar. Tako je tudi v Sloveniji "paranoja, povezana z vprašanjem varnosti otrok", ki je po njegovem mnenju spremljala razpravo o referendumu o istospolnih, vzpostavila plodna tla za menjavo tarče oz. za nasprotovanje beguncem.

Sociologinja in zgodovinarka Maša Pavlič je na nevarnost pojava rasizma opozorila s stališča pomanjkljivega znanja in zaskrbljujočega odnosa mladih do holokavsta, ki ga je obravnavala v diplomskem delu. Mitja Sardoč s Pedagoškega inštituta pa je opozoril na marginalizacijo in diskriminacijo beguncev kot na izraz kriznega rasizma.