Krkovič: Brigada Moris je posedovala "kulturološki element" obče mentalitete slovenskega vojaka

Postroj v Kočevski Reki se je po besedah Krkoviča zgodil v prelomnem času, ko je bilo treba v podporo plebiscitu za samostojno Slovenijo slovenski javnosti sporočiti, da imamo realne obrambne sile, s katerimi bomo ubranili plebiscitarno odločitev. Tako sta se decembra 1990 tedanji republiški sekretar za obrambo Janez Janša in sekretar za notranje zadeve Igor Bavčar odločila, da se bataljonska skupina nastajajoče brigade Moris simbolno, v imenu celotne Slovenske vojske, predstavi javnosti.

Moris je premogel tako atribute vojaške organizacije kot tudi pravo mentaliteto, je prepričan Krkovič. "To je umeščalo nastajajočo slovensko vojaško silo med tiste, v katerih je še posebej pomembno, da hoče slovenski vojak, za razliko od karakterističnega pripadnika bivše JLA, na poveljniških mestih imeti voditelja, ki ga hkrati začuti v človeški in strokovni dimenziji kot celovito osebnost," je povedal v pogovoru za STA.

Moris kot sinonim slovenske profesionalne vojske v smislu odnosov, domoljubja in strokovnosti je moral po njegovih besedah leta 1994, po aferi Depala vas, "po politični volji globoke države začasno klinično umreti". Vendarle pa je po njegovem mnenju v času svojega delovanja očitno in nedvoumno nakazal pravo smer dolgoročnega razvoja Slovenske vojske.

Ko je govor o njenem današnjem stanju, Krkovič zato predlaga, da se v marsičem čim prej vrne z novim izhodiščem "na točko izgubljene orientacije". Ne verjame namreč, da "po naravi stvari obstajajo bližnjice med pravo smerjo in stranpotjo, ki jo je v zgodnjem obdobju njenega razvoja, po sili razmer žal ubrala Slovenska vojska".

V Kočevski Reki so danes s slovesnostjo zaznamovali 30. obletnico postroja brigade Moris, ko je, kot je tedaj ocenil premier osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, prvič "zadišalo po Slovenski vojski".