Koronski »dopust« za Igorja Bavčarja in 98 obsojencev

Bavčar je bil najprej obsojen zaradi pranja denarja, nato še zaradi oškodovanja družbe Istrabenz s sporno prodaje delnic družbi Intereuropa na skupno kazen sedem let in pet mesecev zapora. Kazen je začel prestajati septembra 2017, nato jo je za dva meseca prekinil v prvem valu epidemije covida-19 med marcem in majem letos.

Vnovič so mu prestajanje kazni prekinili v drugem valu, in sicer na podlagi zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic covida-19 (tako imenovani PKP5), ki velja od 24. oktobra letos. Z zakonom so bili sprejeti ukrepi za sproščanje prezasedenosti zaporov: prekinitev kazni, predčasni odpust s prestajanja kazni zapora, sodišča obsojencev začasno ne pozivajo na nastop kazni.

Kot so nam sporočili iz Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankciji, po določbah veljavnega interventnega zakona vprašanje varnostnih zadržkov pri odločanju o prekinitvi prestajanja zaporne kazni ostaja ključno merilo pri presoji posameznega primera: »Pri tem se celovito upoštevajo vse okoliščine, ki bi lahko vplivale na zlorabo prekinitve prestajanja kazni zapora, kot so: osebnost obsojenca, njegova varnostna ocena, nevarnost izmikanju nadaljnjemu prestajanju kazni, delež prestane kazni, vrsta in način storitve kaznivega dejanja, odziv okolja, kjer je bilo kaznivo dejanje storjeno, zlasti oškodovancev, način nastopa kazni in mogoče odprti kazenski postopki. Kazen je torej mogoče prekiniti le pri tistih obsojencih, ki so med dosedanjim prestajanjem kazni aktivno izpolnjevali obveznosti iz osebnega načrta in v večini že koristijo ugodnosti prostega izhoda, kar pomeni, da se že vračajo v družbo, imajo urejene pogoje za življenje po prestani kazni in ne pomenijo varnostnega tveganja. Večjemu delu odpuščenih obsojencev je bila kazen prekinjena že ob prvem valu epidemije in do kakršnihkoli zlorab ni prišlo. Tako kot v prvem valu epidemije gre ob odpustih iz zapora za skrbno pretehtane strokovne odločitve, ki vključujejo presojo varnostnih zadržkov in ne bodo ogrozile varnosti družbe, bodo pa bistveno pripomogle k vzdrževanju varnosti v zaporih.«

Obsojencem, ki jim je bilo izvrševanje kazni prekinjeno, se čas do izteka kazni podaljša za čas, ko so na prekinitvi. Čas trajanja prekinitve se namreč ne šteje v čas prestajanja kazni. Po trenutno veljavnem interventnem zakonu ukrep prekinitve prestajanja zaporne kazni velja do konca leta. Po podatkih te uprave je bilo prejšnji petek na prekinitvi zaporne kazni po interventnem zakonu skupaj 99 obsojencev. Prav tako so na podlagi interventnega zakona predčasno odpustili skupno 78 obsojencev. Trenutno je v okviru Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij skupno zaprtih 1209 oseb.