Kriptomilijonar Merlak gre zaradi bohinjskega hotela na sodišče

Ko je kriptomilijonar Damian Merlak leta 2019 od družine Pačnik kupil štiri propadajoče bohinjske hotele, je napovedal njihovo obnovo in ponovni zagon. Uspešno je že prenovil Aparthotel Triglav in Hotel Bohinj ter pred kratkim ponovno zgradil tudi Vilo Muhr, zataknilo pa se je pri rekonstrukciji znamenitega Hotela Zlatorog.

Novi lastnik je stari hotel, ki je bil zaprt od leta 2011, v letu 2022 porušil in pridobil gradbeno dovoljenje za njegovo rekonstrukcijo. Pri tem je moral zaradi zahtev soglasodajalcev prvotne načrte nekoliko spremeniti in zmanjšati zmogljivosti novega hotela. Ko je bilo vse pripravljeno, se je zapletlo z zemljišči.

Leta 2023 je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS proti družbi Merlak Investicije vložil tožbo, v kateri trdi, da je glede na zakon iz leta 1993 država lastnica kmetijskih zemljišč v okolici hotela. Brez teh zemljišč, ki so tudi v preteklosti služila v turistične in rekreativne namene, izvedba investicije ni mogoča.

V minulih dveh letih so potekala pogajanja med Merlakom in skladom, vendar, kot je danes povedal pooblaščenec tožene stranke Valentin Bajuk, niso bila uspešna. Tako je zadeva prišla do sodne obravnave. Vzporedno s sodnim postopkom bodo sicer še naprej iskali možnosti za rešitev spora po mirni poti, vendar Bajuk temu ne pripisuje veliko možnosti za uspeh.

Državni odvetnik Marko Čadež je v zvezi s tožbo za ugotovitev lastninske pravice, ki je ocenjena na 200.000 evrov, povedal, da je država na podlagi zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS iz leta 1993, ki ureja lastninjenje kmetijskih zemljišč, postala lastnica omenjenih zemljišč. Zato so bili vsi vpisi v zemljiško knjigo in razpolaganja s tem premoženjem v zadnjih 30 letih napačni.

Merlak Investicije se na drugi strani sklicujejo na načelo zaupanja v zemljiško knjigo. "Trenutni zemljiškoknjižni lastnik oziroma njegov zakoniti zastopnik in edini družbenik je v stanje javnih registrov zaupal, zato je prepričan, da je ne samo zemljiškoknjižni ampak tudi dejanski lastnik spornih nepremičnin. Vsakršna drugačna odločitev bi pomenila negacijo temeljnih ustavnih načel in načel zemljiškoknjižnega prava," je ocenil Bajuk.

Ob tem je pojasnil, da je sodišče, torej država tista, ki vodi zemljiško knjigo, prav tako je država v različnih vlogah podajala soglasja in odobritve pravnih poslov. "Tisti, ki se spusti v pravni promet, ima pravico zaupati v podatke javnega registra," je poudaril.

Dodal je, da je država imela kar 30 let možnost, da zadevo uredi, sproži postopke ali nasprotuje posesti. "Ali mora sedaj tisti, ki vstopa v pravi posel in nima resursov, ki jih ima država, nositi tveganje in odgovornost, da za 30 let nazaj ugotavlja, kaj se je dogajalo," se je retorično vprašal Bajuk. Prepričan je, da država s tožbenim zahtevkom ruši načelo zaupanja v pravo in varnost pravnega prometa.

Čadež je na drugi strani sodišču predložil sodno prakso, v kateri so sodišča že večkrat odločila, da načelo zaupanja v zemljiško knjigo ni absolutno. Glede raziskovalne dolžnosti kupca pa je vrhovno sodišče tudi že povedalo, da z nepremičninami, ki so po zakonu o skladu postale last države, niso možni pravni posli in da so vsi naknadni pravni posli zmotni, neveljavni in neupoštevani. "Zakon, po katerem je država dobila lastninsko pravico, je bil tudi javno objavljen," je poudaril Bajuk, zato se mu zdi nenavadno, da pravni subjekti tega ne bi vedeli.

Sodnica Nina Zadravec je pojasnila, da gre za kompleksna pravna vprašanja in da tudi dosedanja sodna praksa ni povsem primerljiva s tem primerom. Glavno vprašanje je, ali je država lastninsko pravico, četudi jo je imela, izgubila s tem, ko se je v zemljiško knjigo vpisal dobroverni pridobitelj lastninske pravice. Sodnica se danes še ni mogla opredeliti, katero pravno podlago bo uporabila. Prvi narok o zadevi pa bo po današnjem pripravljalnem naroku predvidoma 22. septembra.