Gorenjski kampi na črno: lastniki zemljišč izigravajo inšpektorje

"Travniki se čez poletja spreminjajo v šotorišča," opozarja direktorica javnega zavoda Turizem in kultura Radovljica Kaja Beton. V zadnjih letih se je po njenih besedah kampiranje na območjih, ki temu niso namenjena, močno razraslo. Sprva so bili to manjši kampi z morda le nekaj šotori ali glamping hiškami, ko so se pokazale možnosti za večje zaslužke, pa so postajali vse večji, a še vedno brez potrebne infrastrukture.

Na območju radovljiške občine je že okoli 10 takšnih kampov na črno in vsako leto se pojavi kakšen nov, pri čemer ponudniki izkoriščajo dejstvo, da v vrhuncu turistične sezone v uradnih kampih ni dovolj prostora za vse, ki bi želeli kampirati na območju Julijskih Alp.

Nekateri lastniki se sicer trudijo z legalizacijo in so vložili predloge za spremembo kmetijskih zemljišč v zemljišča, ki bi omogočala turistično dejavnost. Vendar se aktualni postopek za spremembo občinskega prostorskega načrta vleče že sedem let.

Zaradi nezakonitih kampov težave v prostoru in lokalnem okolju

Ti kampi so večinoma na travnikih, nimajo zadostnih sanitarij, ni jasno, kam odvažajo smeti, od kod dobivajo pitno vodo in kam je speljana odpadna voda. So namreč brez gradbenih in drugih dovoljenj, objekti so večinoma začasni, jeseni pa se kamp znova spremeni v travnik. Težava je tudi v tem, ker so ti kampi pogosto v majhnih vaseh, do katerih vodijo le ozke lokalne ceste, ki so preobremenjene, ko se na njih srečujejo domačini in kmetje s traktorji ter turisti z avtomobili in avtodomi. To vodi v prometni kaos, ki najbolj prizadene domačine.

Direktorica Beton je izrazila upanje, da se bo problematika, pri kateri ima občina zvezane roke, v naslednjih letih uredila. Pri tem bo treba poskrbeti tako za obiskovalce, ki si zaslužijo kakovostno namestitev, za domačine, ki si zaslužijo umirjeno poletje, in tudi za ostale, ki se ukvarjajo s turizmom in pri tem spoštujejo postavljena pravila, je dejala.

Župani pozivajo pristojne k ukrepanju

"Župani zgornje gorenjskih občin smo izredno nezadovoljni z ukrepanjem posameznih ministrstev in inšpekcijskih služb. Prvo, kar nas moti, so dvojni vatli. Eni morajo do vejice in pike postoriti vse, da dobijo obratovalno dovoljenje, drugi pa zadeve postavijo brez dovoljenj, na najboljših kmetijskih zemljiščih, a ministrstvo ne odreagira, čeprav nam v spremembah prostorskih aktov zaradi zaščite kmetijskih zemljišč zavrača skoraj vse pobude," je poudaril radovljiški župan Ciril Globočnik.

Pričakuje, da se bo v Sloveniji na tem področju vendarle vzpostavil red. Ob tem poziva različna ministrstva in inšpekcijske službe, naj opravijo svoje delo. Radovljiška občina je poslala pismo sedmim pristojnim ministrstvom in inšpekcijam, vendar učinka na terenu zaenkrat ni. "Dokler ne bo nekdo, ki dela na črno, dobil odločbe, da mora prostor vzpostaviti v prvotno stanje, toliko časa bodo posamezniki izigravali našo zakonodajo in sistem," je opozoril.

Je pa Globočnik zadovoljen, da je po štirih letih truda vendarle izdana inšpekcijska odločba za odstranitev Dino parka Bled, ki že vrsto let deluje na najetem zemljišču Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS med Lescami in Bledom. Glede na nedavno izdano odločbo naj bi bil park do konca leta odstranjen, Globočnik pa si prizadeva, da bi na tem mestu vzpostavili parkirišče P+R.

Takšno parkirišče nujno potrebujejo tudi na Bledu, kjer prav tako opozarjajo na težave z nezakonito postavljenimi kampi in postajališči za avtodome. "Čeprav nekdo nima nobenih dovoljenj, dela praktično na tuji zemlji, delno tudi na občinski, občina dejansko ne more ukrepati, lahko le opozarja," je o enem od konkretnih primerov dejal blejski župan Anton Mežan. Žalosti ga, da lahko nekateri občani čakajo desetletje na spremembo prostorskega akta, da lahko doma zgradijo frčado, drugi pa se lotijo velikega projekta brez vseh dovoljenj in posledic.

"Pod vprašajem je enakopravna obravnava občanov, ker tisti, ki so pošteni, v tej državi velikokrat potegnejo krajšo. Tako ne gre več," je poudaril Mežan. Zato poziva državo in pristojne institucije, naj bodisi okrepijo državne inšpekcijske službe ali pa naj pristojnosti podelijo občinskim inšpektoratom, ki bi lahko na terenu takoj ukrepali.

Nezakoniti kampi tudi nelojalna konkurenca

Na dvojna merila opozarja tudi direktor Kampa Šobec Uroš Ambrožič: "Tisti, ki imamo urejene papirje in skušamo delovati maksimalno skladno z zakonom, imamo kar nekaj težav pri pridobivanju ustreznih dovoljenj. Drugi pa delujejo povsem mimo tega in nam predstavljajo nelojalno konkurenco."

Ob tem Ambrožič poudarja, da lahko tovrstni kampi z neustrezno infrastrukturo mečejo slabo luč tudi na urejene kampe. Hkrati lahko v času, ko se vse bolj opozarja na probleme množičnega turizma in ko se postavlja vprašanje zmogljivosti prostora, ustvarjajo dodatne obremenitve.

Pristojne institucije je pozval, naj izvajajo nadzor ne le nad tistimi, ki delujejo skladno z zakoni, temveč tudi nad tistimi, ki se nanje požvižgajo.