Na to temo se je v državnem svetu aprila odvijal posvet Varstvo kmetijskih zemljišč in naselitvene strukture na obmejnih področjih ter v zamejstvu kot temelj nacionalne varnosti in narodne prihodnosti, ki ga je sklicala komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Državni svet je zato julija pozval vlado, da problematiko prouči in se o njej opredeli v 30 dneh.

»Komisija že dlje časa opozarja na problematiko prodaje kmetijskih zemljišč in gozdov, zlasti v obmejnih področjih, tujim državljanom brez stalnega ali začasnega bivališča v Sloveniji. Primerjalnopravna analiza sosednjih držav kaže, da obstajajo učinkovitejši pravni mehanizmi za zaščito kmetijskih zemljišč ter omejevanja njihovega prekomernega odtujevanja.

Komisija je zato večkrat izpostavila, da so nujne zakonodajne spremembe, ki bi omogočile učinkovitejšo zaščito namenske rabe teh zemljišč – tako z vidika prehranske suverenosti kot ohranjanja slovenskega naselitvenega prostora in nacionalne varnosti. Ohranitev strateško pomembnega zemljiškega potenciala v lasti domačih prebivalcev oziroma slovenskih pravnih in fizičnih oseb, zlasti na občutljivih obmejnih področjih, je po mnenju komisije ključnega nacionalnega pomena,« so med drugim zapisali v zaključkih posveta.

Med razpravljavci je bil tudi predsednik državnega sveta Marko Lotrič, ki je med drugim opozoril, da prodaja zemljišč tujcem vodi k zmanjšanju prehranske varnosti in ogroža narodno identiteto. Slovenija je v zgodovini že izgubila velik del svojega naselitvenega prostora, kar se danes nadaljuje s postopnim razprodajanjem zemljišč. Predsednik komisije Branko Tomažič pa je opozoril na zaskrbljujoč primer iz Goriških brd, kjer Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ni uveljavljal predkupne pravice, zaradi česar je bilo 16 hektarjev kmetijskih površin ob meji prodanih tujcu, kar pomeni neposredno zmanjšanje slovenskega ozemlja.

Podobni primeri naj bi bili tudi v Sečoveljski dolini, na Apaškem polju in drugih obmejnih predelih, kjer tuj kapital sistematično odkupuje zemljišča. Po njegovih besedah imajo številne članice EU vzpostavljene učinkovite mehanizme, kot so obvezna dovoljenja, obrambni pasovi in predkupne pravice. Zato bi morali Sklad zakonsko zavezati k obveznemu nakupu strateško pomembnih zemljišč.

Po neuradnih podatkih, ki jih je na posvetu navedel Borut Korun, ustanovitelj Gibanja 23. december, naj bi bilo v 500-metrskem pasu ob meji z Avstrijo kar 22 odstotkov zemljišč v lasti tujcev, ob meji z Madžarsko 25 odstotkov, ob meji z Italijo pa 6 odstotkov. Zgodovinar Stane Granda pa je opozoril še na primer hrvaških enklav v Beli krajini.

Na posvetu so sodelovali tudi namestnik generalnega direktorja Gursa Franc Ravnihar, direktorica Sklada kmetijskih zemljišč Irena Tušar, zgodovinar Igor Grdina, nevrokirurg Gorazd Bunc, pisatelj Tone Partljič, nekdanji predsednik SLS Marjan Podobnik, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip, publicist Danijel Navodnik, odvetnik Rudi Vouk, podžupan občine Bistrica nad Pliberkom Vladimir Smrtnik, publicist Marko Radmilovič, nekdanji poslanec Primož Hainz in Joško Joras.