Krasznahorkai ob prejemu vilenice: Hvala številnim

Kot je dejal slavnostni govornik večera, minister za kulturo, ki opravlja tekoče posle, Uroš Grilc, je Vilenica najbolj tradicionalen literarni festival, ki s svojo prisotnostjo bogati ne le slovenski, ampak tudi srednjeevropski prostor. Festivali, kot je Vilenica, so po njegovih besedah eden ključnih gradnikov prostora Srednje Evrope.

Spomnil je na močan povezovalni potencial Vilenice, ki ga ima že od svojih začetkov. Kot je dejal, je festival zrasel iz želje po nadnacionalnem sodelovanju. Do danes so se na njej zvrstila največja literarna imena v svetovnem merilu, od Petra Handkeja do Milana Kundere, Davida Albaharija in drugih. Ker je Vilenica srednjeevropski literarni festival, jo zaznamuje jezikovna pestrost, kar je v skladu tudi z letošnjim motom festivala Iz jezika v jezik.

Grilc je pohvalil tudi serijo antologij manj znanih književnosti, ki vsako leto izide v sklopu festivala. "V globaliziranem svetu, v katerem po liniji najmanjšega odpora vse pogosteje segamo po tistem, kar nam je najlažje dosegljivo, to pa je običajno iz angloameriškega knjižnega trga, so tovrstna prizadevanja izrazito dragocena," je dejal in dodal, da se prevečkrat dogaja, da kar je kakovostnega, ostaja skrito zgolj zato, ker je majhno.

Kot posebno dragocenost festivala pa je izpostavil povezovanje intelektualcev, saj festival, kot je dejal, vsako leto na slovenski Kras in Primorje privabi zavidanja vredno družbo "verjetno najbolj razmišljujočih, najbolj rahločutnih in najbolje artikuliranih umetnikov in humanistov, kar jih danes lahko ponudi srednjeevropski prostor.

Krasznahorkai je, kot piše v utemeljitvi nagrade, poet marginaliziranih, osamljenih ljudi. Njegova poetika temelji na izgubljenosti človeka v družbi in času. S precizno kompozicijo vpenja svoje like v neskončno izčrpavajoč turobni svet eksistence. Tej temačni atmosferi primerna je tudi retorika upodobitve stanja duha v artikulaciji njegovih del - to je retorika z izpusti in zamolki.

Eden najbolj prepoznavnih sodobnih madžarskih avtorjev svetovnega formata je v Sloveniji manj znan, saj v slovenščino ni prevedene še nobene njegove knjige. Po besedah predsednika žirije Andreja Blatnika lahko prvi njegov prevod, prevod romana Melanholija upora, pričakujemo prihodnje leto.

Krasznahorkaiju sta nagrado predala predsednik Društva slovenskih pisateljev Veno Taufer in Janez Škrabec, direktor podjetja Riko, ki je pokrovitelj nagrade. Lavreat se je v nagovoru, ki je vseboval vrsto imen, ki so zaznamovala njegovo življenje, zahvalil ne le literatom, ampak tudi svoji prvi in drugi ženi, prijateljem, svojim založnikom, ter ustvarjeni naravi in madžarskemu jeziku.

Lani je nagrado vilenica prejela poljska pisateljica Olga Tokraczuk.

Na slovesnosti v jami Vilenica so svoja dela brali Guy Helminger (Luksemburg, Nemčija), Elsa Korneti (Grčija, Nemčija) in Visar Zhiti (Albanija).

Festival, ki se je pričel v sredo, je potekal na temo Iz jezika v jezik, na njem je odmevalo preko 20 jezikov 44 avtorjev. Za zaključek bo poskrbel tradicionalni piknik na travniku pred jamo.