V protikorupcijski komisiji menijo, da "pavšalne navedbe o netočnosti objavljenih podatkov, ki niso podkrepljene s konkretnimi primeri, ki bi jih komisija lahko dodatno preverila, v ničemer ne prispevajo k razpravi o omenjeni problematiki".
Prav tako vztrajajo pri tem, da pravna podlaga za objavo teh podatkov obstaja, objava podatkov pa je skladna z veljavno zakonodajo, so zapisali v odzivu za STA.
Univerza v Ljubljani je v torek na informacijskega pooblaščenca poslala zahtevo za uvedbo inšpekcijskega postopka proti protikorupcijski komisiji zaradi zadnjih objav na Supervizorju, ki kažejo, da so subjekti javnega sektorja fizičnim osebam v zadnjih 12 letih prek avtorskih in podjemnih pogodb izplačali več kot milijardo evrov neto.
Pri informacijskem pooblaščencu so potrdili, da so prijavo prejeli, in napovedali uvedbo inšpekcijskega postopka. Prijavo so že dodelili državnemu nadzorniku za varstvo osebnih podatkov. Obravnavali pa jo bodo enako kot vsako drugo, so zapisali in dodali, da več informacij zaradi varstva postopka ne morejo posredovati.
Na univerzi od informacijskega pooblaščenca zahtevajo, da z začasno odločbo ustavi objavo osebnih podatkov do dokončne odločitve v odprtih pravnih vprašanjih.
Menijo namreč, da je Supervizor z nadgradnjo aplikacije, ki vsebuje tudi podatke o posameznikih, postal zbirka osebnih podatkov, ki pa nima pravnega temelja v nobeni zakonski določbi. Opozarjajo tudi, da vnaprej ni nihče ugotavljal, ali gre za informacije javnega značaja ali ne.
Po njihovem mnenju je KPK v objavah prejemnikov avtorskih honorarjev tudi razkrila podatke, ki so zavajajoči in v nekaterih delih neresnični.
Po objavi teh podatkov na Supervizorju je z ministrskega stolčka odstopila Stanka Setnikar Cankar. Supervizor je namreč pokazal, da je v preteklih 12 letih s honorarji zaslužila več kot 636.000 evrov.
Na dogajanje v zvezi z objavo honorarjev so se danes odzvali v Transparency International Slovenia (TI Slovenia). Kot so zapisali, afera honorarji terja vzpostavitev sistemskih rešitev. Hkrati jih skrbi temeljno nerazumevanje nekaterih, kaj so javna sredstva.
"Brez zavedanja, da gre za javni denar, ki mora delovati v obče dobro, tudi strožja pravila ne bodo povsem dovolj za vzpostavitev etičnih standardov porabe javnega denarja," opozarjajo.