Na splošno informacijski pooblaščenec ugotavlja, da je KPK z objavo podatkov prejemnikov honorarjev in avtorskih in podjemnih pogodb v aplikaciji Supervizor zasledoval zakoniti namen preglednosti delovanja javnega sektorja, pri tem pa ravnal tudi v skladu z načelom sorazmernosti. Pooblaščenec namreč ugotavlja, da KPK objavlja le tiste osebne podatke, ki hkrati predstavljajo informacijo javnega značaja, kot tudi, da je objave omejil le na tiste, za katere izplačila v desetih letih presegajo 150.000 evrov.
Je pa informacijski pooblaščenec pri nadzoru zaznal tudi nekatere nepravilnosti. Ugotovil je, da je bila pravna podlaga za pridobivanje transakcijskih računov prejemnikov honorarjev vzpostavljena šele 4. marca letos, ko je KPK začel s sistemsko preiskavo izplačil honorarjev. Od uprave za javna plačila pa bi KPK takrat lahko prejel le podatke od 4. marca 2005 naprej, saj je rok hrambe podatkov pri omenjeni upravi 10 let. Zato je moral KPK med postopkom nadzora aplikacijo prilagoditi tako, da podatkov pred omenjenim datumom ne objavlja več. Ostajajo pa javni vsi podatki po 4. marcu 2005.
Prav tako je informacijski pooblaščenec ugotovil, da obstaja sum, da je KPK od uprave za javna plačila pridobivala podatke o transakcijskih računih drugih posameznikov, ki so preko uprave za javna plačila prejeli druga izplačila, zato je začel nov postopek inšpekcijskega nadzora. V njem bo ugotavljal zakonitost zbiranja ter nadaljnje obdelave tudi teh osebnih podatkov, so pri informacijskem pooblaščencu zapisali v izjavi za javnost.
Pooblaščenec je ugotovil nepravilnosti tudi pri sodelovanju zunanjega strokovnjaka, ki je pri KPK obdeloval osebne podatke, čeprav za to ni imel ustreznega pooblastila. Pri tem pri informacijskemu pooblaščencu pojasnjujejo, da je KPK med postopkom omenjeno nepravilnost odpravil.
Podatki o prejemnikih honorarjev iz avtorskih in podjemnih pogodb, ki so jih posamezniki prejeli od subjektov javnega sektorja, so v Supervizorju postali dostopni v začetku marca. Med tistimi, ki so prejeli največ honorarjev, je bila tudi takratna ministrica za izobraževanje, znanost in šport Stanka Setnikar Cankar, ki je zaradi razkritja premieru ponudila svoj odstop, slednji pa ga je sprejel.
Objava podatkov o prejemnikih honorarjev in njihovi višini je zmotila Univerzo v Ljubljani, ki je od informacijskega pooblaščenca tudi zahtevala izvedbo nadzora nad objavo.