KPK o očitkih o davčni utaji viceguvernerja Banke Slovenije: Bošnjak ravnal v nasprotju s pričakovano integriteto

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je v tej zadevi pridobila podatke in dokumentacijo tako od finančne uprave kot od urada predsednika, ki je pristojen za postopek imenovanja viceguvernerjev, ki jih imenuje državni zbor. A, kot so zapisali, se v svojih ugotovitvah o tem primeru niso opredelili do elementov sumov kršitev davčne zakonodaje, torej do nadzora, za katerega je pristojna finančna uprava.

Senat KPK je ugotovil, da je Bošnjakovo ravnanje, ko delodajalcu ob posredovanju pojasnil in dokumentacije ni želel razkriti posameznih listin oz. omogočiti preverjanja izvirnosti listin ter podati popolnih pojasnil in informacij, v nasprotju s pričakovano integriteto funkcionarja, torej s pričakovanim delovanjem in odgovornostjo posameznika na takšnem položaju.

Banka Slovenije, ki ima pričakovana ravnanja svojih zaposlenih opredeljena v svojem etičnem kodeksu, je konec junija zaradi očitkov Bošnjaku - ki je mandat viceguvernerja nastopil marca 2016, ta pa mu bo potekel marca 2022 - KPK zaprosila za preiskavo. Banka Slovenije namreč nima pristojnosti za pridobivanje informacij od finančne uprave.

KPK je uvedla postopek zaradi suma kršitev dolžnega ravnanja funkcionarja Banke Slovenije z namenom, da se v okviru nadzornih pristojnosti KPK dodatno preverijo relevantne okoliščine o njegovih domnevnih kršitvah. Bošnjak je zoper odločitev KPK sprožil upravni spor z zahtevo za izdajo začasne odredbe za zadržanje javne objave izpodbijanega dokumenta, kar je sodišče zavrnilo, so še navedli v KPK.

V Banki Slovenije so za STA povedali, da je za presojo ravnanj viceguvernerja v zvezi z ugotovitvami KPK in za odločitev o morebitnih nadaljnjih postopkih v skladu z zakonom o Banki Slovenije pristojen svet Banke Slovenije. Svet sestavljajo guverner Boštjan Vasle in štirje viceguvernerji, poleg Bošnjaka še Primož Dolenc, Irena Vodopivec Jean in Jožef Bradeško.

"Svet Banke Slovenije v skladu z zakonom presoja, ali konkretna ravnanja predstavljajo hujšo kršitev dolžnosti člana sveta Banke Slovenije. Če svet po postopku, ki je določen v sklepu o postopku ugotavljanja odgovornosti članov sveta Banke Slovenije, ugotovi, da je član sveta odgovoren za hujšo kršitev njegovih dolžnosti, o tem obvesti DZ," so pojasnili.

Dodali so, da sta za neodvisno delovanje Banke Slovenije integriteta in neodvisnost zaposlenih, še posebej pa članov sveta, bistvenega pomena. Spomnili so, da so se na KPK obrnili zato, ker očitkov viceguvernerju, ki sicer niso povezani z nalogami in poslovanjem Banke Slovenije, niso mogli v celoti preveriti in z gotovostjo ovreči.