Prvak DeSUS Erjavec je danes v zvezi z odstopom ministra za zdravje iz vrst DeSUS Tomaža Gantarja med drugim povedal, da je v ozadju ministrovega odstopa t. i. zdravstvena mafija. Ob tem je ocenil, da sta na vrsti zlasti policija in tožilstvo, ter dodal, da "Komisije za preprečevanje korupcije, ki je zelo natančna pri vseh zadevah, v zdravstvenem sistemu ni čutiti".
Erjavčeva izjava "je ne samo neresnična, ampak za politika, ki je sedel v več vladah, tudi nesprejemljivo sprenevedanje in prevračanje odgovornosti," so se v sporočilu za javnost odzvali v protikorupcijski komisiji. Kot so dodali, politiki danes namesto ukrepanja lahkotno preložijo odgovornost na organe nadzora in pregona: "To je tako, kot da bi bila za slabe ceste odgovorna policija."
Problem korupcije v slovenskem zdravstvu je izrazito sistemske in strukturne narave, na kar komisija redno opozarja. Za razrast korupcije pa niso odgovorne samo bolj ali manj (ne)učinkovite nadzorne in regulatorne institucije, šibka kultura upravljanja mnogih zdravstvenih zavodov, "ampak v prvi vrsti izvršna in zakonodajna oblast, ki je tak sistem vzpostavila in ga vzdržuje na institucionalnem, zakonodajnem ter proračunskem nivoju".
Poseben problem so po mnenju KPK javna naročila v zdravstvu. "Noben minister, nobena vlada ni bila sposobna na tem področju narediti reda - uvesti centraliziranega in transparentnega naročanja, uporabiti prednosti, ki jih Sloveniji ponuja članstvo v Evropski uniji - prosti pretok blaga," so poudarili v komisiji.
Kot drug problem izpostavljajo farmacevtsko industrijo in nehigienično povezavo med zaposlenimi v zdravstvu, vključno s t. i. mnenjskimi zdravniki, ki v različnih komisijah določajo ter odločajo o vrstah zdravil in pripomočkov. "Komisija je v tej povezavi izdala že vrsto zahtev in priporočil v konkretnih primerih; nekaj jih je ministrstvo za zdravje upoštevalo, a v osnovi je sistem ostal enak," so dodali.
Najgloblji problem pa je po oceni KPK sama zasnova javnega zdravstva, v katerem obstajajo zdravniki dvoživke, ki na netransparenten način delajo hkrati v javnih in zasebnih ustanovah, pri čemer jim delo v javnih ustanovah daje prednosti pri delu v zasebnih subjektih.
Glede navedb o lobijih v zdravstvu pa na komisiji spominjajo, da so v zadnjih dveh letih z ministrstva za zdravje prejeli 12 poročil o lobiranju, med katerimi pa ni noben funkcionar ali javni uslužbenec podal niti enega samega poročila o morebitnem poskusu nedovoljenega lobiranja.
"Razkorak med besedami politikov in tistim, kar sporočijo pristojni instituciji, je prevelik," so prepričani v KPK. V obdobju 2010-2012 je komisija z omenjenega področja obravnavala in zaključila prek 200 primerov in podala več kot 40 kazenskih ovadb oz. naznanil kaznivih dejanj in prijav pristojnim inšpekcijskim službam ter pristojnim posredovala prek 10 predlogov za spreminjanje zakonskih, podzakonskih in internih aktov.
V zvezi z razpravo o reformi zdravstvenega sistema v komisiji menijo, da mora biti sistem v vsakem primeru urejen tako, da v največji meri odpravlja sistemska korupcijska tveganja in tveganja za nasprotje interesov, ki jih v današnjem sistemu po njihovem mrgoli. Pri tem je politika tista, ki "ima edina realno moč v državi, da te stvari spremeni".