Začetek dogajanja v aferi korupcije v zdravstvu sega v leto 2013, ko so decembra kriminalisti opravili preiskave na skoraj 60 naslovih po vsej državi. Na njem je tožilec Iztok Krumpak vsem obtoženim ponudil, da bi v primeru priznanja krivde zanje zahteval nižjo kazen, česar pa ni storil nobeden od njih.
Sodnica Dejana Fekonja, ki predseduje sodnemu senatu, je zaradi velikega števila obtoženih sojenje sicer razdelila v več skupin. V prvo je bil obtoženih zdravnikov Vaneta Antoliča, Roka Vengusta, Sama Karla Fokterja in Roberta Janeza Cirmana ter nekdanjega komercialista v družbi Emporio Medical Darka Žafrana sprva uvrščen še upokojeni travmatolog v celjski bolnišnici Miodrag Vlaović, ki ga je zaradi zdravstvenih težav sodišče nato začasno izločilo iz postopka.
V središču te zgodbe se je sicer znašlo podjetje Emporio Medical, za katero tožilstvo meni, da je dajalo darila zdravnikom, ti pa naj bi za protiuslugo še naprej naročali medicinski material pri določenem dobavitelju. Njegova nekdanja direktorica in solastnica Urška Jurkovič je bila krovna priča tožilstva, obramba pa se je med sojenjem večkrat obregnila v njeno verodostojnost. Kritični so bili tudi do njenega zaslišanja, ki je potekalo na daljavo prek videokonference in brez prisotnosti uradne osebe. Obramba ocenjuje, da obtoženim ni mogoče utemeljeno očitati nobenega kaznivega dejanja in sodišču predlagali, da izreče oprostilno sodbo.
Tožilec pa je v zaključnih besedah ocenil, da so bila v sojenju obtoženim onkraj razumnega dvoma dokazana očitana kazniva dejanja. Poudaril je, da korupcijska dejanja predstavljajo eno največjih nevarnosti za normalno delovanje družbe. Za obtožene poleg nekaznovanosti ne vidi nobene olajševalne okoliščine, prepoznal pa je več oteževalnih, med drugim vztrajnost pri dolgoletnem izvrševanju kaznivega dejanja.