Za prevzem so se odločili zaradi močne podpore okolja in predvsem zaradi interesa bank, ki so zagotovila sredstva ob lastnem relativno majhnem vložku. Prevzem so izpeljali pregledno ob relativno visoki ceni za delničarje, trdi Kordež. Zaradi krize so se poslabšali pogoji poslovanja, ključen moment pa je bil v pričakovanju bank, da najeta posojila za prevzem vrnejo, kar preprosto ni bilo mogoče, saj so denar dobili prejšnji lastniki Merkurja, posojila pa naj bi odplačevali iz bodočih donosov Merfina in rasti vrednosti Merkurja.
Ker so bile banke kot financerji v precejšnji meri poplačane v breme Merkurja, je ta zaradi prevelikega obsega posojil zašel v težave, ki so se končale s prisilno poravnavo. Sam je za posojilo za prevzem zastavil svoje celotno premoženje, ne le dobro ime, tako je vse tudi izgubil.
VEČ V TISKANI IZDAJI
Kordež se otepa odgovornosti: Krive so banke
Nekdanji alfa in omega v Merkurju Kordež nam je poslal pojasnilo, zakaj po njegovem prevzem ni bil nezakonit, pač pa transparenten in ne na škodo Merkurja. Najprej pravi, da so sodelujoči menedžerji pri prevzemu v zadnjih desetletjih iz lokalnega trgovca ustvarili največjo trgovino s tehničnim blagom v vzhodni Evropi, povečali letno prodajo s 170 milijonov evrov (leta 1993) na skoraj 1,3 milijarde evrov letno in zaposlili več kot štiri tisoč novih sodelavcev. Ves čas so sodelovali z zaposlenimi, jih nagrajevali, organizirali srečanja, dokupovali počitniške objekte …