Komisija za etiko in integriteto bo presojala udeležbo sodnika Žirovnika na Arsenovičevi zabavi

Žirovnik je bil namreč podpisan tudi pod nekatere uredbe, s katerimi je dovolil prikrite preiskovalne ukrepe zoper Arsenovičevega protikandidata Franca Kanglerja.

Komisija za etiko in integriteto na spletni strani v komentarju kodeksa sodniške etike med drugim sicer ugotavlja, da so politična dogajanja pomemben segment družbe, od katerega sodniki, ki so in morajo biti del družbe, ne morejo biti popolnoma ločeni.

Ustava sodnikom sicer prepoveduje, da so nosilci funkcij v organih političnih strank, ne prepoveduje pa jim članstva v strankah. Sodniki lahko tudi kandidirajo za določene politične funkcije, kot so funkcija predsednika republike, poslanca državnega zbora, predsednika vlade in poslanca evropskega parlamenta. Lahko so imenovani za ministra ali državnega sekretarja, predsednika ali namestnika predsednika komisije za preprečevanje korupcije ter za člana Evropske komisije. V primeru izvolitve oziroma imenovanja na te funkcije jim sodniška funkcija ter vse pravice in dolžnosti iz sodniške službe mirujejo. Prav tako sodniki v polnosti izvajajo svojo aktivno volilno pravico z glasovanjem.

Po drugi strani, kot je še razvidno iz komentarja, pa se morajo sodniki zavedati, da so "nosilci dela oblasti, pri čemer je njihova vloga v oblastnem trikotniku drugačna od vloge članov zakonodajnega ali izvršilnih teles, kar terja od njih določeno zadržanost in vzdržnost glede političnega dogajanja".

Politika in njeni člani ravnajo in se odločajo na podlagi usmeritev in preferenc volilnega telesa. Politične stranke pomenijo prevajanje interesov državljanov oziroma so njihov povezovalni člen v razmerju do izvršilne in zakonodajne oblasti. Sodnik pa mora odločati na podlagi zakona in presoje dejstev vsakega posameznega primera posebej, ob spoštovanju enakosti vseh. "Prav zato morajo biti sodniki, kolikor je to razumno mogoče, ne samo prosti, temveč tudi dajati videz, da so prosti političnih vplivov in pritiskov. V nasprotnem primeru je zaupanje javnosti v nepristranskost in neodvisnost sodstva lahko hitro okrnjeno. S tega vidika je treba razumeti in razlagati načelo nezdružljivosti v razmerju do sodnikove politične vzdržnosti," je opomnila komisija.

Politična vzdržnost pa ne bi bila ustrezno uveljavljena, če bi sodnik na primer denarno prispeval ali nastopal v podporo politične stranke ali samostojnega kandidata za politično funkcijo, če bi javno podpiral ali kritiziral kandidata določene politične stranke ali samostojnega kandidata, če bi sodeloval na političnih shodih ali zborovanjih in če bi sodeloval v posvetovalnih organih politične stranke.

Tudi pri sodelovanju v javnih političnih razpravah mora biti sodnik zadržan. "Da bi ohranili zaupanje javnosti v sodni sistem, se sodniki ne smejo izpostavljati političnim napadom. Lahko pa podprejo in sodelujejo v političnih aktivnostih, ki so namenjene razvoju in izboljšanju vladavine prava, pravnega sistema in sodne veje oblasti," je še razvidno iz komentarja kodeksa sodniške etike.