Brez dvoma bo, glede na razmerje glasov koalicije in opozicije, Šketa dobil zadostno podporo in nasledil Zvonka Fišerja. Da Šketa ni primeren za to funkcijo, je bilo jasno in glasno izrečeno iz ust opozicijskih poslancev. Da bo sedež generalnega državnega tožilca zasedla oseba, ki ima na vesti več kršitev temeljnih človekovih svoboščin, pa so prepričani v Odboru 2015. Zato so poslancem državnega zbora v premislek poslali pismo, v katerem so našteli vse kršitve, ki si jih je Drago Šketa kot vodja mariborskega okrožnega tožilstva »privoščil« v postopkih zoper nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja.
»V Odboru 2015 smo redno spremljali in še zmeraj spremljamo sojenje v zadevi Franca Kanglerja, pri čemer smo do sedaj opozorili že na številne hujše kršitve človekovih pravic, ki jih je povzročilo sodišče v Mariboru v sodelovanju z mariborskim tožilstvom. V primeru Franca Kanglerja smo do sedaj odkrili in obravnavali že kar 14 hujših kršitev človekovih pravic, nekatere so v tem času že s sodbo odpravili na vrhovnem sodišču. V Odboru 2015 vas želimo opozoriti na hujše kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jih je mariborsko tožilstvo pod vodstvom Draga Šketa storilo v zadevi Franca Kanglerja.
Želimo vas obvestiti, da je v letu 2010 vodja mariborskih tožilcev Elizabeta Györkös v zadevi Franc Kangler zahtevala od PU Maribor poročilo o uporabi prikritih preiskovalnih ukrepov, ne pa kazenske ovadbe, saj so policisti 23. 7. 2010 na Okrožno državno tožilstvo v Mariboru podali poročilo, vodja Elizabeta Györkös pa to 26. 7. 2010 preiskovalnemu sodniku. Po upokojitvi omenjene vodje tožilstva je na predlog ministra za pravosodje Aleša Zalarja to postal Drago Šketa, ki pa je med delovanjem ministrice Katarine Kresal, po našem prepričanju za politični obračun, sprožil zoper Franca Kanglerja več postopkov. Naj omenimo, da pravni strokovnjaki ne pomnijo, da bi kadarkoli tožilstvo predlagalo sedem mesecev zapora, sodišče pa bi temu tudi sledilo, saj po navadi predlagajo šest ali dvanajst mesecev zapora. V primeru Franca Kanglerja pa je takratni tožilec, zato da Franc Kangler izgubi mandat v državnem svetu, predlagal sedem mesecev zapora, to je upošteval tudi sodnik dr. Boštjan Polegek.
Za to, da naše navedbe držijo, da je šlo izključno za to, da se Franca Kanglerja obsodi na tako zaporno kazen, da izgubi mandat, v prilogi prilagamo dokument mariborskega tožilstva z dne 27. 2. 2014, v katerem vodja tožilstva Drago Šketa obvešča državi svet o tem, da je bil Franc Kangler pravnomočno obsojen na daljšo zaporno kazen od šestih mesecev. Zanimivo: še preden je Franc Kangler dobil sodbo v roke, je že državni tožilec obveščal o pravnomočnosti sodbe državni svet. Sprašujemo se, ali ni to dokaz, da je šlo za politično potezo mariborskega tožilstva, saj bi pričakovali, da bi državni svet o pravnomočnosti sodbe obvestilo pristojno sodišče, ki je izreklo kazen, ne pa da je to storil vodja tožilstva.«
Franc Kangler je izgubil mandat v državnem svetu, toda še istega leta, in sicer 17. 7. 2014, je vrhovno sodišče sodbo razveljavilo in ugotovilo, da opisano dejanje v sodbi ni kaznivo dejanje. »V Odboru 2015 se sprašujemo, ali so lahko kršitelji človekovih pravic čez noč imenovani na najvišje funkcije v državi, kot smo temu priča v primeru Draga Šketa, ki naj bi bil izvoljen na funkcijo generalnega državnega tožilca v Republiki Sloveniji. Iz priloženih podatkov o kršitvah lahko tudi razberete, da prihaja s strani mariborskega tožilstva pod vodstvom Drage Šketa do hujših kršitev človekovih pravic v zadevi Franca Kanglerja, saj do sedaj mariborsko tožilstvo, kljub našim opozorilom, znotraj hiše ni urgiralo in ni preprečilo kršitev človekovih pravic, temveč kršitve nadaljuje.
Tako lahko ugotovimo, da si je takratni mariborski tožilec Boris Marčič z mariborskega sodišča 10. 5. 2011 do 3. 10. 2011 izposodil vse ukrepe PPU 1/2009, čeprav določbe 154. člena ZKP prepovedujejo, da tožilec izsledke iz PPU uporablja po določenem roku, saj določbe ZKP jasno pravijo, da te izsledke hrani samo sodišče in nihče drug. V konkretnem primeru je bil vodja tožilcev Drago Šketa seznanjen z aktivnostmi tožilca Borisa Marčiča, dobro je vedel in se zavedal, da tega ne bi smel storiti. Tako smo v zadevi Franc Kangler ugotovili, da mariborsko tožilstvo od 26. 7. 2010 ne bi smelo posedovati več izsledkov iz PPU 1/2009, pri čemer pa je parlamentarna komisija Knovsa ugotovila, da sta mariborsko tožilstvo in policija uporabljala izsledke še v letu 2013, to je razvidno iz zapisnika Knovsa z dne 12. 11. 2013.«
V Odboru 2015 so iz dneva v dan bolj prepričani, da v zadevi Franc Kangler prihaja do hujših kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, predvsem so se te kršitve pojavile prav takrat, ko je vodenje mariborskega tožilstva prevzel Drago Šketa. Zato ob koncu pisma Odbor 2015 poslance Državnega zbora Republike Slovenije poziva, da tako kot so v primeru kandidata za vrhovnega sodnika mag. Aleksandra Karakaša, tudi Dragu Šketu, odrečejo podporo za imenovanje na mesto generalnega tožilca.