Na nujno sejo so povabili generalnega direktorja policije Stanislava Venigerja in direktorja uprave kriminalistične policije Marjana Fanka. Po besedah Mateja so sejo sklicali, da bi preverili, ali je dokument, ki se je v zvezi z grožnjami pojavil v javnosti, pristen ter ali je policija uporabljala prikrite preiskovalne ukrepe.
Mediji so namreč objavili dokument, iz katerih po njihovih navedbah izhaja, da je Janez Zemljarič novembra predlani razmišljal o uboju takratnega premiera Janše. Slednje naj bi bilo razvidno iz pisma, ki ga je generalni direktor policije Veniger decembra 2012 poslal vodji Centra za varovanje in zaščito Mirku Šimenku. Zemljarič je pisanje medijev o domnevnih grožnjah odločno zavrnil in ga označil za umazano laž.
Generalni direktor policije je po Matejevih besedah na seji potrdil, da gre za avtentičen dokument ter pojasnil, da so znotraj sistema že sprožili vse mehanizme za ugotavljanje, kako je dokument prišel v javnost. "Drugače pa so nam potrdili, da pri preiskovanju teh zadev niso uporabljali nobenih prikritih preiskovalnih ukrepov. Iz nadaljnjega odgovora se je dalo razbrati, da pravzaprav razen tega, da so pridobili informacijo, verjetno niso naredili ničesar," je povedal Mate.
Komisija je zato sprejela sklep, s katerim od policije želi poročilo o ugotovitvah zaključene kriminalistične preiskave v zvezi z omenjenimi grožnjami. Mate je pri tem dejal, da se je dilema pojavila, ker je policija pri preiskavi uporabljala novo zakonodajo.
Po starem kazenskem zakoniku so bile namreč ob grožnji po Matejevih besedah možne tri reakcije: da je policija nadaljevala z delom in je dejanje klasificirala kot uradno pregonljivo kaznivo dejanje, da se je zadeva nadaljevala z zasebno tožbo ali pa na predlog. Pri slednjem je morala oseba vložili zahtevo, po kateri je policija ravnala kot da gre za uradno pregonljivo kaznivo dejanje, je pojasnil Mate.
S spremembo zakonodaje leta 2012 nadaljevanje ni bilo več mogoče na predlog, je povedal Mate in pri tem pojasnil, da je bil zakon objavljen 29. junija 2012 z določeno odložitvijo zakona za šest mesecev. "Po tem bi se dalo razbrati, da bi policija morala varovano osebo obvestiti, da lahko poda predlog za pregon, vendar mislim, da varovana oseba ni bila obveščena o tem," je povedal Mate in dodal, da ni prepričan niti v to, da je bila obveščena o tem, da lahko pregon nadaljuje z zasebno tožbo. Pri tem je pojasnil, da bodo glede uporabe zakonodaje pridobili dodatna pravna mnenja.
"Policija pa seveda ni po tem nadalje nič ukrepala, vsaj po izjavah, ki smo jih včeraj slišali, lahko to sklepamo," je še dejal Mate, ki poročilo policije o preiskavi pričakuje do 14. februarja. Če odgovora ne bodo dobili dovolj hitro, bodo po njegovih besedah uporabili tudi druge vzvode, ki jih ima komisija na voljo.