"Naši športniki so v Sočiju naredili ogromno. Čestitke prihajajo iz vseh strani, res se čuti spremembo pogleda na nas. Nekateri, ki so nas še pred časom gledali z viška, nas imajo zdaj za enakopravne. Res je bilo lepo zadnje dni v Sočiju biti Slovenec. Upam, da bomo vse to znali izkoristiti, kot prvo pri lobiranju za organizacijo svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju leta 2019 v Planici. Jaz bom večino teh, ki so tukaj prihajali k nam, nas hvalili in čestitali, povabil na finale svetovnega pokala v smučarskih skokih v Planici, kjer bomo poskušali dobiti še dodatno podporo," je Kocijančič ponosen na športne dosežke slovenskih športnikov.
Predsednik noče delati razlik med dosežki slovenskih športnikov, a je vseeno prepričan, da so veliko vlogo pri povečanju ugleda slovenskega športa odigrali hokejisti: "Hokejisti so za promocijo Slovenije naredili ogromno, uvrstitev v četrtfinale in enakovreden boj z velesilami tega športa je velikanski uspeh, čeprav nočem delati diagonalnih primerjav, ker se mi zdi, da hitro narediš krivico. Tudi uspehe Tine Maze in Petra Prevca so opazili."
Slovenija v Sočiju nima slovenske hiše, kjer bi se lahko Slovenci in tujci srečevali, kjer bi lahko proslavljali kolajne in tudi skrbeli za dodatno promocijo države. Čeprav se zaveda, da bi to še olepšalo slovenske uspehe, Kocijančič ne obžaluje, da hiše ni: "Mogoče bi obžaloval, če bi imeli dovolj denarja. Ruski organizatorji so za najem prostorov zahtevali ogromne zneske, tako da si jih nismo mogli privoščiti. Imamo pa občasno kakšen sprejem v hotelu, kjer vodstvo OKS prebiva, menim, da to povsem zadostuje. Športniki namreč tako ali tako med tekmovanji težko pridejo na take zadeve. Pravzaprav bomo čisto lepo preživeli brez hiše, je pa morda škoda zaradi naše prepoznavnosti, a tako hišo bi morali organizirati tisti, ki imajo promocijo Slovenije za skrb, kot je na primer Gospodarska zbornica Slovenije, določena ministrstva. Gledam, kako imajo drugi to urejeno in ugotavljam, da se bomo s tem morali še ukvarjati, kako to delati na prihodnjih igrah. Toda slovenski OKS za kakšne večje prostore denarja ne more dati, niti ga ne bi mogel upravičiti."
Kocijančič meni, da še ni čas, da bi napovedovali, kaj tej uspehi pomenijo za slovenski šport, za to bodo potrebne poznejše analize: "To bomo še ocenjevali. Potrebno bo počakati poročila nacionalnih panožnih zvez, potem pa bomo to strnili na OKS. Lahko rečem, da za nas zdaj vsi vedo, vedo, da smo športen narod, občudujejo nas. Šport je pokazal na pristop, nek model, ki bi ga veljalo uporabiti tudi na drugih področjih."
OKS je športnikom, ki so osvojili kolajne, obljubil denarne nagrade (zlato naj bi bilo vredno 20.000 evrov bruto, trenerji dobijo 80 odstotkov tega zneska), obljubo namerava držati, kljub slabemu finančnemu položaju. "Mi obljube vedno držimo. Športnike bomo nagradili z veseljem in z zavestjo, da so si to zaslužili," meni Kocijančič, ki si ni nikoli mislil, da bi Slovenija na olimpijskih igrah kdaj lahko osvojila toliko kolajn. "Po pravici povedano, nisem pričakoval, da bi lahko Slovenija kdaj zabeležila tak uspeh. Pa ne samo zaradi kolajn, ampak tudi zaradi četrtih, petih, šestih mest, ki prav tako izvrstni in pohvale vredni dosežki. Težko jih bo ponoviti, a ta generacija je dokazala, da se s predanim delom to da, zakaj ne bi to dokazala kakšna naslednja. Zagotovo pa tega ne bo ponovila pod mojim vodstvom, saj decembra odhajam s položaja."
Predsednik meni, da je čas, da funkcijo prepusti drugemu, mlajšemu človeku: "Jaz bom sicer vedno pripravljen pomagati. Pri 73 letih, kot jih bom imel, ko bom zapustil to mesto, je trenutek, ko je treba oditi.