Objavljamo celotno pojasnilo Vladne službe za zakonodajo, poziv predsednika države pa si lahko preberete na TEJ POVEZAVI.
V zvezi s pismom predsednika republike v katerem ta predlaga, da se na izredni seji po nujnem postopku sprejme zakon, s katerim bi se uveljavitev zakona o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH) in zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank prestavila za določeno obdobje, vam sporočamo naslednje:
Po sprejetju zakona se v skladu z 91. členom Ustave zakon v osmih dneh razglasi oz. promulgira z ukazom predsednika republike. V tem času imajo tudi morebitni predlagatelji referenduma 7 dnevni rok za vložitev pobude oz. zahteve za razpis referenduma, državni svet pa za vložitev odložilnega veta. Po razglasitvi gre zakon v objavo v Uradni list Republike Slovenije. Zakon začne veljati petnajsti dan po objavi, če ni določen drugačen vacatio legis. V času med sprejetjem zakona in njegovo uveljavitvijo v besedilo zakona ni mogoče posegati niti ga torej v tem času ni možno novelirati.
Iz tega razloga torej ni možno sprejeti zakona, ki bi posegal v še neuveljavljen zakon, saj formalno gledano, ta zakon še ni del pravnega reda RS in ga torej tudi ni mogoče novelirati niti ni mogoče vanj poseči z drugim zakonom in tako odložiti njegovo uveljavitev, saj ni mogoče novelirati ali kako drugače posegati v zakon, ki sploh še ne velja. Takšen poseg bi bil v nasprotju z ustavo, saj mora biti veljavno sprejeti zakon vedno razglašen (91. člen) in objavljen v uradnem listu (154. člen ustave).
Odložitev uveljavitve, tudi če bi bila možna, problema ne bi rešila, saj bi bilo zakon slej ko prej potrebno uveljaviti, ne bi pa ga bilo mogoče razveljaviti, ne da bi bil predhodno uveljavljen.
Rešitev bi sicer bilo mogoče iskati v smeri, da bi bil zakon najprej uveljavljen, nato pa bi bil še isti dan sprejet zakon, s katerim bi se njegovo izvajanje zadržalo, ali zakon celo razveljavilo. Vendar pa bi tudi ta rešitev odprla vrsto problemov: Z uveljavitvijo ZSDH bo namreč prenehala delovati agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS, hkrati pa bo prenehal veljati zakon, ki predstavlja pravno podlago za njeno delovanje. V tem primeru bi prišlo do pravne praznine, saj kljub zadržanju ZSDH stara ureditev ne bi več veljala. Tako bi prišli v položaj, ko bi bil novi zakon zadržan (razveljavljen), vendar pa s tem prejšnja ureditev ne bi »oživela« in bi torej ostali brez pravnih podlag za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije.
Primer, ki ga navaja predsednik republike v dani situaciji ni uporaben, saj je bil zakon o denacionalizaciji v trenutku sprejetja zakona o začasnem zadržanju izvajanja nekaterih določb zakona o denacionalizaciji in Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij že uveljavljen.