Leto 2014: Pogajalsko leto za vlado in sindikate javnega sektorja

Vladni in sindikalni pogajalci se bodo predvidoma januarja lotili minimalnih sprememb zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Spremembe se nanašajo na uskladitev z odločbo ustavnega sodišča glede kvoruma za veljavnost kolektivnih pogodb in na reševanje problematike vračila preveč izplačanih plač. Vlada je izhodiščno besedilo novele sindikatom poslala v začetku novembra. Sindikalisti uradnih stališč še ne razkrivajo, a zaplesti bi se znalo zlasti pri urejanju kvoruma, ki odpira občutljivo vprašanje razmerij med sindikati.

Za februar pa pogajalci načrtujejo zahtevnejša usklajevanja o ukrepih za leto 2015 in dodatne spremembe zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki bi šle v smer poenostavitve in večje fleksibilnosti sistema. Gre za področje napredovanj in delovne uspešnosti.

O vladnih izhodiščih tudi glavni vladni pogajalec, notranji minister Gregor Virant, še ne želi govoriti. Je pa za STA nedavno pojasnil, da bo v letu 2015 ključno zmanjševanje števila zaposlenih v javnem sektorju. "Zelo verjetno bomo šli v intenzivnejše krčenje števila zaposlenih z naravnim odlivom, pa tudi z odpuščanjem zaposlenih, ki ne dosegajo pričakovanih delovnih rezultatov - odpoved iz razloga nesposobnosti," je navedel.

Virant: Sindikalisti so trdi pogajalci, a na koncu je vedno zmagal razum

Ob koncu leta pa je minister poudaril, da so sindikalisti trdi pogajalci, ki branijo interese svojega članstva in "včasih spregledajo širšo sliko položaja, v katerem je Slovenija". Vendar je, kot je dodal, po njegovih izkušnjah doslej na koncu vedno zmagal razum in pameten kompromis.

Po Virantovi oceni so vsaka pogajanja zahtevna, a imajo v prihodnjem letu prednost, da je to leto z dogovorom že "pokrito" in bodo imeli dovolj časa za usklajevanja o letu 2015. V proračunu predvidena plačna masa je za odstotek nižja od mase v letu 2014, vladni pogajalski cilj pa bo uokviriti plače v predvideni obseg proračuna, ki bo imel v letu 2015 le še 2,5-odstotni primanjkljaj, pojasnjuje.

Večina ukrepov majskega dogovora med vlado in sindikati namreč preneha veljati s koncem prihodnjega leta. Ob tem nekateri sindikalisti najbolj realno izhodišče vlade vidijo v možnosti, da bo želela podaljšati nazadnje dogovorjene ukrepe. Glede na njihova dosedanja stališča je namreč jasno, da na dodatno znižanje plač ne bodo pristali. Sicer pa bo v vsakem primeru, poudarjajo, veliko odvisno od tega, v kakšnih razmerah bo država prihodnje leto. Bodo pa v skladu z dogovorom že dosežena, a neizplačana napredovanja realizirana s 1. aprilom, medtem ko novih napredovanj v letu 2014 ne bo. "Preden odmrznemo napredovanja, jih bomo morali urediti tako, da ne bo avtomatizmov, ampak bo napredovanje rezervirano za nadpovprečne javne uslužbence," je navedel Virant.

Štrukelj: Pri javnih uslužbencih verjetno ne bo pripravljenosti na dodatno zniževanje plač

Predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj pa kot pomemben letošnji dogodek v socialnem partnerstvu ocenjuje, da je bilo znižanje prvič v zgodovini samostojne Slovenije tako, da so tisti z višjimi plačami prispevali več, medtem ko se je tistim z najnižjimi dohodki plača znižala manj. Prav tako je pomemben dogovor o postopnem, nadzorovanem zmanjševanju števila zaposlenih.

O Virantu kot glavnem pogajalcu pravi, da se je v tem mandatu držal dogovorjenega in zato lahko ta pogajanja oceni kot "korektna in pravična", kar je prispevalo tudi k umiritvi napetosti, ki so se s konca leta 2012 prenesle v leto 2013.

Očitno pa minister pri novih pogajanjih o ukrepih za leto 2015 ne bo imel lahkega dela. Glede na statistične podatke, da je javni sektor v zadnjih letih izrazito zmanjševal plače in da se stroški dela v javnem sektorju v Sloveniji bistveno bolj znižujejo kot v povprečju v Evropi, namreč Štrukelj dvomi, da bi bila pri uslužbencih kakršna koli pripravljenost na dodatno zniževanje plač.

Po njegovem tudi ni nikakršne potrebe po večjem zmanjševanju števila zaposlenih. Slovenski javni sektor je namreč, opozarja Štrukelj, po podatkih Eurostata v posameznih delih v povprečju, v nekaterih, kot sta državna uprava in zdravstvo, pa celo v evropskih primerjavah celo pod povprečjem.

Posedi: Virant je zaprl odprta vprašanja, a hkrati "načel prihodnost" enotnega plačnega sistema

Vodja konfederacije sindikatov Pergam Janez Posedi pa ugotavlja, da so pogajanja v iztekajočem se letu pripeljala do rešitev, ki so jih zaposleni še lahko nekako sprejeli. Ministru priznava, da je eden tistih, ki zna zapirati zadeve in ugotoviti, kje je tista točka, ko se pogajanja končujejo. A če je Virant "uspel zapreti, kar je bilo odprtega še iz časa prejšnje vlade", je po drugi strani uspel "načeti prihodnost".

Po njegovih besedah je namreč minister z ločenimi pogajanji z nekaterimi skupinami načel enotni plačni sistem v javnem sektorju, zato je velika verjetnost, da bo leta 2014 ta enotni sistem razpadel. Z določbo, ki omogoča dodatek zaposlenim za delo prek zakonskih omejitev, se je po Posedijevem mnenju Virant s policisti dogovoril za pristop, ki ruši enoten plačni sistem.

Ob ministrovih napovedih o spremembah v sistemu napredovanj in večje fleksibilnosti plačnega sistema Posedi pravi, da je v sistemu že sedaj veliko fleksibilnosti, le da se zaradi krize ne udejanja; ker ni denarja, so bila ukinjena napredovanja, prav tako ni delovne uspešnosti, pravi. Tudi on pa kakšne možnosti za ustvarjanje rezerv s poseganjem v plače ne vidi.

Sam ocenjuje, da v večini vitalnih sistemov prostora za zmanjševanje ni in da bi težko našli tiste sektorje ali dejavnosti, kjer bi to lahko nekritično počeli. Če se bo namreč zmanjšalo število zaposlenih, se bo zmanjšala tudi dostopnost do storitev, opozarja.