Klemenčič toži, da bo v Gorenakovih očeh vselej kriv za godljo s stavbo NPU

Skupina poslancev SDS in NSi, ki je predlagala sklep za uvedbo postopka na podlagi zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, je glede tega zahtevala izredno sejo DZ. Čeprav predlog na odboru danes ni bil potrjen, bo DZ o tej temi razpravljal na sredini izredni seji.

Kot je pojasnil Vinko Gorenak (SDS), Klemenčiču pogosto kaj očitajo kot ministru, marsikaj pa je za razčistiti tudi iz preteklosti. Po njegovih besedah bi v primeru vložene interpelacije zoper ministra prišlo do političnega odločanja, zato predlagajo, naj o tem, ali so njegova posamezna ravnanja koruptivna, odloči Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) kot neodvisen organ.

Večina zahtev za presojo ravnanj se po Gorenakovih besedah nanaša na čas, ko je Klemenčič vodil KPK. Ob tem je spomnil na revizijsko poročilo računskega sodišča iz leta 2014 in v njem ugotovljene kršitve. Opozoril je tudi na Klemenčičevo funkcijo državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve, ki je najelo stavbo Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Klemenčič bi moral kot državni sekretar ali pozneje ukrepati in sporen najem prijaviti kot kaznivo dejanje korupcije, česar pa ni storil, je poudaril Gorenak.

Kot je pojasnil Klemenčič, gre pri očitanih zadevah za stvari, ki jih je že večkrat pojasnil. Omenjena revizija računskega sodišča se v večini primerov nanaša na čas pred njegovim prihodom na KPK, je dejal in spomnil, da so pod njegovim vodstvom zaradi nekaterih zaznanih slabih praks naročili zunanjo revizijo in nepravilnosti odpravili še pred začetkom revizije računskega sodišča. Po Klemenčičevih besedah v celotnem poročilu ni izkazana niti ena kršitev, ki bi jo bilo mogoče neposredno pripisati vodstvu in bi kazala na namernost oziroma na naklepno kršitev zakona.

Klemenčič je ob tem poudaril, da računsko sodišče zoper njega ni naredilo nič, torej ni podalo nobene ovadbe ali predloga za razrešitev. Prav tako, kot je dejal, ni bil "indično prepoznan kot kakorkoli odgovoren" za dogajanje v zvezi z najemom stavbe NPU, o katerem so se sicer izrekli računsko sodišče, KPK in sodišče. "Vem pa, da bom vedno odgovoren za to v očeh Gorenaka," je dejal. Zavrnil je Gorenakove navedbe, da glede tega najema ni storil nič, in spomnil, da je podal predlog KPK, naj začne postopek.

Klemenčič je moral znova pojasnjevati tudi kredit, ki ga je njegova žena pred leti pridobila za nepremičnino. Po mnenju Anje Bah Žibert (SDS) je med drugim sporno to, da je za nepremičnino v vrednosti 155.000 evrov pridobila kredit v višini 170.000 evrov. Kot je dejal Klemenčič, je bil kredit zavarovan s hipoteko in s poroštvom, zato je lahko večji od vrednosti nepremičnine, ob njegovem najemu pa ne sam ne nihče iz njegove družine ni imel nobene funkcije. Gorenak je v zvezi s tem poudaril, da se integriteta "nanaša tudi na obdobja, ko nisi funkcionar".

Nepovezani poslanec Jani Möderndorfer je bil med drugim kritičen do tega, da je takšna seja sploh sklicana, saj da se z njo ne odpira čisto nič novega.

Tudi Anita Koleša (SMC), edina v razpravi sodelujoča koalicijska poslanka, meni, da je postopek, ki so ga izbrali predlagatelji seje, vsaj vprašljiv, če že ne očitno in zgolj samo naperjen zoper ministra. Zadeva je zato po njenem mnenju "na trenutke že nekoliko groteskna". Ob tem je zavrnila nekatere posamezne očitke predlagateljev seje in podprla Klemenčiča.

Za Klemenčičem stoji tudi vlada. Kot je pojasnil generalni sekretar vlade Darko Krašovec, vlada nima razloga za dvom v Klemenčičevo integriteto. Očitana ravnanja se nanašajo na obdobje, ko je bil Klemenčič državni sekretar na notranjem ministrstvu in predsednik KPK in še ni bil minister v tej vladi, je pojasnil in dodal, da tudi KPK in računsko sodišče v dokumentih, ki jih navajajo predlagatelji seje, ne ugotavljata ravnanja Klemenčiča, ki bi pomenilo sum korupcije ali kršitve integritete javnega sektorja.