Protikorupcijska komisija je v poročilu o nadzoru nad imenovanjem Boštjana Škrleca za generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva ugotovila, da je Fišer pri imenovanju ravnal koruptivno, saj je s kršenjem zakonodaje Škrlecu omogočil nepremoženjsko korist.
Zaradi teh ugotovitev je Klemenčič od predsednice Državnotožilsega sveta (DTS) Alenke Mežnar zahteval pripravo poročila o kršitvah, ki naj bi jih storil Fišer. DTS je poročilo obravnaval in sklenil, da ne bo predlagal Fišerjeve razrešitve, saj da ugotovljena kršitev ni take narave in teže, ki bi jim to omogočila.
Klemenčič je spomnil, da je DTS po zakonu edini pristojni organ, ki lahko odloča o predlogu razrešitve generalnega državnega tožilca, ne pa minister ali vlada in niti ne DZ, ki na koncu glasuje o predlogu DTS. "Slednji je odgovoren za svoje odločitve in tudi za njihove posledice. Kot je za posledice svojih odločitev in ravnanj odgovoren tudi generalni državni tožilec," piše v sporočilu za javnost, ki so ga posredovali s pravosodnega ministrstva.
Sicer bo Klemenčič odločitev DTS lahko podrobneje komentiral, ko bo prejel pisno obrazložitev razlogov in utemeljitev odločitve, so še dodali na ministrstvu.
V DTS so v pojasnilu svoje odločitve zapisali, da je bila kršitev, ki je časovno oddaljena že tri leta in je bila odpravljena že pred dvema letoma, formalne narave in ni imela hudih posledic. Sledili so Fišerjevemu pojasnilu, da je pri predlaganju Škrleca ravnal v dobri veri in brez kakršnega koli drugega motiva, izključno z razlogom, da na mesto generalnega direktorja vrhovnega tožilstva dobi kompetentno osebo.
Ravnanje Fišerja torej ni imelo za nikogar in tudi ne za državno tožilstvo nobenih škodljivih posledic, piše v obrazložitvi sklepa. Tožilstvo je pod vodenjem Fišerja doseglo očiten napredek pri pregonu najzahtevnejših kaznivih dejanj in se kadrovsko okrepilo, kar izhaja iz letnih poročil tožilstva, dodajajo.
DTS zato ocenjuje, da bi bila sankcija razrešitve očitno nesorazmerna tako s težo kršitev kot posledicami, "ob upoštevanju okoliščin, v katerih je bila kršitev storjena".
Škrleca je na mesto direktorja vrhovnega državnega tožilstva imenovala vlada Boruta Pahorja tik pred koncem mandata. Vlada Janeza Janše je odločbo o imenovanju razveljavila zaradi nepravilnosti pri uporabi določb novele zakona o državnem tožilstvu.
Aprila 2013 ga je DTS nato ponovno dodelil na položaj generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva. Škrlec je bil takrat tudi edini, ki se je prijavil na poziv tožilcev za opravljanje omenjene funkcije.
Iz vrst SDS prihajajo ostri odzivi na odločitev DTS. Poslanec Vinko Gorenak meni, da je predsednik vlade Miro Cerar "od danes edini odgovoren za položaj koruptivnega Fišerja".