Klemen Jaklič v svojem razmišljanju v Delu pravi, da z zmotno obsodbo lahko nastanejo nepopravljive posledice za temeljne človekove pravice. In to je se zgodilo z razsodno v zadevi Patria, ko so bili na prvi stopnji na zaporne in denarne kazni obsojeni Janez Janša, Ivan Črnkovič in Tone Krkovič. V prispevku najprej pove, da se strinja s pravnikom Matevžem Krivicem, da je nemogoče človeka obsoditi za nekaj, česar mu niso dokazali, ima pa malo drugačno stališče glede načela »in dubio pro reo«, se pravi, da bi moralo sodišče v dvomu odločiti v prid obtoženega.
»Načelo in dubio pro reo je eden od izrecnih sestavnih delov načela dolžnega pravnega postopanja (due process of law). Zadnje v svojem bistvu med drugim zahteva, da nikogar ni mogoče pravno korektno niti obtožiti, kaj šele obsoditi, brez navajanja konkretno dokazljivih elementov in ne da bi takšne elemente v postopku nato tudi dokazali,« navaja Jaklič, ki v nadaljevanju navaja 156. člen ustave, ki določa, da mora sodišče, če pri odločanju meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, postopek prekiniti in začeti postopek pred ustavnim sodiščem.« Po njegovem mnenju je dovolj že resen dvom.
»Sodba kateregakoli prvostopenjskega sodišča je lahko zaradi protiustavne uporabe gradiv zmotna in na višjih instancah razveljavljena, tega ne more zanikati nihče. V ustavnopravno povsem specifičnem primeru pa, ko gre za prvaka opozicije, že s tako obsodbo, ki bi bila pozneje povsem lahko spoznana za zmotno zaradi neustavno uporabljenih gradiv, nastanejo hude, nepopravljive posledice za temeljne človekove pravice ne le obtoženega, ampak predvsem volivcev,« opozarja Jaklič in opozarja, da gre za »domino effect«, ko se prvostopenjsko sodišče v vlogi neprimerljivo močnega medija povsem po nepotrebnem vmeša v demokratični proces in ga radikalno izkrivlja: »Načeli enake in svobodne volilne pravice, ki ju ustavno sodišče presoja po najstrožji presoji, sta v primeru pozneje razveljavljene sodbe praktično izničeni. Volitve v takih okoliščinah so brezpredmetne, še najmanj so svobodne in enake.«
Po Jakličevo, bi moralo sodišče postopek torej prekiniti in najprej zavarovati temeljne ustavne vrednote. »Vse drugo je prehud in nepopravljiv poseg v najbolj varovane temelje ustavne demokracije,« zaključi Klemen Jaklič.