Jaklič in Avbelj o Patrii: Krog indicev za obsodbo še zdaleč ni sklenjen

"Ko naj bi bil krog indicev sklenjen in povsem vodotesen, bi sodišče lahko sprejelo obsodilno sodbo," pravi Jaklič, ki dodaja, da v primeru Patrie temu ni tako. Zato pričakuje, da bo sodbo, ki jo je ta teden potrdilo višje sodišče, razveljavilo ustavno sodišče, kar bo imelo še poseben pomen za slovensko pravosodje. "Ustava bo imela nauk za slovensko redno sodstvo, ki bo zgodovinski. Hkrati bo ustavni prispevek za slovensko pravno državo in demokracijo neprecenljiv."

Do evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu zadeva ne bo prišla, je prepričan Jaklič. "Doktrina na tem sodišču je precej jasna. Nobeno resno ustavno sodišče, ki da nekaj nase, si ne bi upalo presoditi v nasprotju s to doktrino."

Ustavni pravnik in strokovnjak za evropsko pravo dr. Matej Avbelj se v Večeru strinja z Jakličem in piše, da gre pri zadevi Patria za "izredno krhek pravni primer, ki s pravnomočnostjo še zdaleč ni dosegel svojega epiloga".

"Višje sodišče poudari, da je sodba indične narave. To pomeni, da ne temelji na neposrednih dokazih, ampak na posrednih. Na temelju indicev je domnevnega storilca mogoče obsoditi le, če indici tvorijo zaprt vzročno-posledični krog, ki omogoča sklepanje z gotovostjo, da je obtoženi dejanje zares storil," izpostavlja Avbelj. Prav glede te gotovosti bo tudi po pravnomočni sodbi še precej razdvajanja političnih duhov, pa tudi pravniških mnenj, meni.

Obregnil se je ob vztrajanje sodišča, da neugotovljen čas in kraj očitanega kaznivega dejanja označi za okoliščini, ki nista odločilni za obstoj kaznivega dejanja. "Tudi laik bi ob tem moral zastriči z ušesi. Vse na tem planetu se vendar zgodi v določenem času in prostoru. Ali pa se ni zgodilo in torej ne obstaja. Trditev, da obe okoliščini: čas in kraj, "zgolj pripomoreta k individualizaciji konkretnega kaznivega dejanja", nista pa njegov zakonski znak, je tudi najmanj nenavadna. Individualizacija je namreč ključna, če naj bi bilo kaznivo dejanje sploh storjeno."

Avbelj dodaja, da "tudi ko izključimo vsakršna politična ozadja, je zadeva Patria, vključno s sodbo višjega sodišča, sama pravno po sebi izjemno kompleksna in temelji na neprepričljivih, zares krhkih pravno-logičnih konstrukcijah."

Zaključuje, da zadeva Patria poraja celo vrsto tehnično-logičnih in ustavnopravnih vprašanj. "Četudi odmislimo vse politične scenarije za njo in ob njej, je torej izredno krhek pravni primer, ki s pravnomočnostjo še zdaleč ni dosegel svojega epiloga."