"Pred nami je razprava o dokumentih, ki niso le računovodsko premetavanje številk, temveč odražajo prioritete in usmeritve naše vlade, hkrati pa imajo pred očmi tudi vzdržnost javnih financ," je uvodoma poudaril Boštjančič.

V nadaljevanju je predstavil nekatere podrobnosti predloga sprememb proračuna za leto 2026 in predloga proračuna za 2027 ter s tem povezanih dogovorov. Oba proračunska predloga je vlada na podlagi razprave na odborih dopolnila, a vanje vidnejših sprememb glede na prvotna predloga ni vnesla.

Proračun za leto 2026 je DZ sprejel že novembra lani, zdaj pa vlada predlaga nekatere spremembe. Z njimi se načrtovani prihodki zaradi nižjih prihodkov od treh glavnih davčnih virov zmanjšujejo za 2,1 odstotka na 15,6 milijarde evrov, odhodki pa povečujejo za 3,2 odstotka na 17,7 milijarde evrov. Primanjkljaj bo tako znašal 2,1 milijarde evrov oz. 2,9 odstotka BDP.

Proračunski predlog za leto 2027 je medtem nov. V letu 2027 vlada ob pričakovani vnovični rasti davčnih prihodkov pričakuje 16 milijard evrov prihodkov, odhodkov pa bo še več kot prihodnje leto, za skupaj 18,1 milijarde evrov. Proračunska poraba bo tako za 2,1 milijarde evrov višja od prihodkov, kar v deležu BDP pomeni primanjkljaj v višini 2,8 odstotka.

Vlada je proračunske dokumente pripravila na podlagi srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta za obdobje od 2025 do 2028, jesenske napovedi gospodarskih gibanj Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, ki predvideva šibkejšo rast v tem letu, nato pa spet pospešitev v naslednjih dveh letih, ter napovedi predlagateljev finančnih načrtov za namen izvajanja načrta za okrevanje in odpornost, evropske kohezijske politike in porabe drugih sredstev EU.

Minister je opozoril tudi, da vlada v proračunskih dokumentih načrtuje in vključuje le obveznosti, ki so zakonsko že sprejete ali pa so v zakonodajnem postopku v dovolj napredni fazi, da je njihova ureditev predvidljiva in zanesljiva.

Proračunska sredstva bodo po Boštjančičevih besedah v naslednjih dveh letih usmerjena v izobraževanje, znanost in raziskave, kar predstavlja investicijo v prihodnost. V ospredju ostajajo tudi ukrepi, namenjeni zagotavljanju zanesljive in dostopne energetske oskrbe ter primernih in cenovno dostopnih stanovanj, ukrepi za spodbujanje investicij in pospešitev prehoda v gospodarstvo z visoko produktivnostjo, za pokojninsko in zdravstveno varstvo ter za odpornost in varnost.

Vlada, tako minister, že izvaja oziroma pripravlja tudi pomembne sistemske spremembe na področju prenove plačnega sistema, dolgotrajne oskrbe, pokojninske reforme in obrambnih izdatkov. "Gre za velike spremembe, ki vplivajo tudi na načrtovanje in izvajanje proračunov," je dejal.

Poudaril je tudi, da je vlada pri pripravi proračunov v vsakem letu sredstva, ki so bila prvotno predvidena za ministrstvo za obrambo, zmanjšala za 110 milijonov, in preusmerila na druge resorje, kjer bodo porabljena za projekte dvojne rabe, za katere vlada in koalicija verjameta, da bodo pomembna za krepitev odpornosti države.

"Vabim vas k odgovorni razpravi in konstruktivnemu sodelovanju, ker lahko samo skupaj zagotovimo, da bo Slovenija tudi v prihodnje država, ki skrbi za svoje ljudi in gradi varno ter uspešno prihodnost," je sklenil minister.