Že marca letos ga je po izglasovanem vetu državnega sveta podprla tudi SNS. Še več, podprla je celo dva nova ministra (Simona Zajca in Aleša Šabedra), ki jima je podporo odrekla Meščeva Levica. Zmago Jelinčič želi biti v državnem zboru vse do pomladi 2022, ko so predvidene redne volitve. Podobno velja tudi za oba poslanca narodnih manjšin, ki pridno podpirata vse predloge vladne koalicije. Celo ustavno sporni Pikalov zakon o financiranju osnovnih šol, ki so ga Jelinčičevi poslanci zavrnili, sta Ferenc Horvath in Felice Žiža podprla.
Drugače od njunih predhodnikov Laszla Göncza in Roberta Battellija, ki v prejšnjem mandatu nista hotela podpreti spremembe ustave, s katero bi obšli odločbo ustavnega sodišča. Čeprav je Horvatha pred volitvami podprl madžarski premier Viktor Orban, veliki prijatelj Janeza Janše in mecen SDS, v državnem zboru služi predvsem kot glasovalna tipka tako imenovane slovenske tranzicijske levice.
Tako lahko Šarec ob napovedanem glasovanju o zaupnici, ki bi jo vezal na sprejetje proračuna, pričakuje 43 glasov petih vladnih strank, dva poslanca manjšin in štiri Jelinčičeve SNS, skupaj 49 glasov.
Tako lahko Šarec ob napovedanem glasovanju o zaupnici, ki bi jo vezal na sprejetje proračuna, pričakuje 43 glasov petih vladnih strank, dva poslanca manjšin in štiri Jelinčičeve SNS, skupaj 49 glasov. To pomeni, da Meščeve Levice sploh ne potrebuje več v koaliciji. Po fiasku na evropskih volitvah je cena Levice močno padla, vsakič ko se Luka Mesec pred kamerami pokaže z antipatično Violeto Tomić, stranki upade kakšen odstotek javne podpore. Sicer pa je tudi Mesec na evropskih volitvah izpadel kot veliki luzer, saj je dobil celo polovico manj glasov kot njegova vodilna kandidatka Tomićeva.
Največja napaka Marjana Šarca je ta, da je sploh šel v španovijo z levičarskimi skrajneži, namesto da bi takšno obliko sodelovanja ponudil NSI, ki v trenutnih političnih okoliščinah ni mogla vstopiti v njegovo vlado. Veliki Šarčev politični vzornik Janez Drnovšek, ki ga je nekoč imitiral, kaj takega ne bi nikoli storil, saj je, kot pravi bivši politik Matej Lahovnik, vedno raje kot s skrajno levico sklepal dogovore s partnerji desno od sredine. A zdaj je, kar je. Sporazum z NSI najbrž ni mogoč zaradi osebnih zamer z Matejem Toninom, zato se bo moral Šarec zadovoljiti z Jelinčičem.
Seveda pa bo največ problemov imel z SD, ki mu je s svojimi političnimi apetiti zrasla čez glavo. SMC ni podprla zakona, ki so ga skovali v laboratoriju ministra SD Jerneja Pikala, vendar s tem ni glasovala proti vladi. Da bi Zdravko Počivalšek, ki naj bi po kongresu zamenjal Mira Cerarja, stranko popeljal v naročje Janeza Janše, pa je pravljica za lahko noč. Mogoče jo pred spanjem pripovedujejo na taboru SDS v Bovcu.
