Marketinški in komunikacijski prijemi ustanov, ki se ukvarjajo s svetom komuniciranja, so včasih res zelo »domiselni«. Vzemimo na primer urad informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar in dogodek, ki naj bi se zgodil 30. julija lani. Gre za elektronsko sporočilo, ki smo ga prejeli na uredništvo in ki ga navajamo v celoti.
Avtorica naj bi bila Tina Novak, tajnica v uradu informacijske pooblaščenke: Hojla, po navodilih Nataše bomo naročili majice za vse zaposlene. Edina razlika je ta, da bomo pač za majice plačali sami, ker bi naneslo cca 6 eur (majica + tiska besedila) na osebo. Cena je približna in bi se lahko spremenila, ampak sigurno ne bi presegla 10 eur. Kakšne bodo majice, vam bomo javili drugi teden, ko bomo dobili vzorce, da se bomo lažje odločili. Zaželeno je, da majice naročimo vsi zaposleni, zato vas tudi prosim, da mi iz vidika načela sorazmernosti za namene izvedbe naročila javite, kakšno velikost majice naročimo za vsakega posameznika. S posredovanjem številke majice soglašate, da posredovane podatke uporabimo za prej navedene namene. Besedilo na majicah bo sledeče Ne rabim seksa, ker me Informacijski pooblaščenec jebe v glavo! Lp TinaK temu moramo dodati zgodbo, ki je elektronski dopis predvidoma sprožila. V zadnjih dneh julija lani je hrvaški kamerman snemal sejo vlade z majico, ki je imela napis Ne rabim seksa, vlada me itak jebe vsak dan. Zaradi tega je izgubil službo. Mnogi so nesrečno usodo snemalca povezali s hrvaško premierko, ki se je na seji zaradi majice razhudila nad mediji.
Na urad informacijske pooblaščenke smo zato poslali nekaj vprašanj v zvezi s sporočilom in majicami. Zanimalo nas je, ali so bile majice res natisnjene in ali je šlo za solidarnostno akcijo z odpuščenim snemalcem. Zanimalo nas je tudi, ali je majice naročila informacijska pooblaščenka (sodeč po vsebini, naj bi namreč majice tiskali »po navodilih Nataše«) in ali so bile kdaj »uradno predstavljene«. Odgovor, ki smo ga dobili, je bil zelo skop: »Informacijski pooblaščenec ni naročil (torej še manj plačal) majic, po katerih sprašujete.« Spet smo se obrnili na urad in povprašali, ali nam lahko pojasnijo sporočilo in ali sporne majice sploh obstajajo. V uradu informacij, po katerih smo jih vprašali, niso zanikali, njihov odgovor je bil namreč povsem enak prvemu in zelo izmikajoč.
Zadeva se nam je zdela posebno zanimiva, ker naj bi se dogajala v uradu javnega državnega organa. Gre za institucijo, ki bi morala biti pozorna tudi na »institucionalni javni zgled«, h kateremu majica ne spada (morebitna solidarnost s snemalcempa bi morala biti drugače izražena). Informacijski pooblaščenec je državni funkcionar, ki ga imenuje državni zbor na pobudo predsednika republike. Zato smo povprašali tudi vlado, ali je bila seznanjena s pobudo za majice in prosili za mnenje. Pahor bi se verjetno počutil zelo nelagodno, če bi majice, ki naj bi nastale v uradu državnega funkcionarja, prišle na dan prav v zelo občutljivem času pogajanj za sklenitev arbitražnega sporazuma. Odgovora z Gregorčičeve ulice nismo prejeli.