Prejšnja vlada Janeza Janše jih je hotela uničiti, vlado Roberta Goloba pa bolj kot usoda novinarjev skrbijo plače javnih uslužbencev. Ministrstvo za kulturo medtem čaka na krovni evropski akt, čeprav je večina evropskih držav medtem že zaščitilo svoje tiskane medije.
Položaj tiskanih medijev se je še posebej poslabšal v času epidemije kovid-19, ko so države njihovo dejavnost še bolj omejile z omejitvenimi ukrepi. Zlasti v Sloveniji je prejšnja vlada, ki je medijem že tako ni bila naklonjena, zdravstveno krizo zlorabila za obračun s tiskom.
Največje težave so imeli z distribucijo, saj so bile mnoge trgovine zaprte, poleg tega so bili precej časa zaprti tudi kioski, ker so vladni ukrepi prepovedali delovanje trgovin, ki so bile manjše od določene kvadrature. Poleg tega so imeli težave tudi pri raznašanju časopisov.
Dodatno jih je vlada onemogočala s prepovedjo dostopa do tiskanih medijev v javnih prostorih, kot so frizerski saloni, zdravstvenih ordinacije ali kavarne, potem ko so že lahko bile odprte.
Medtem ko je gostincem in turističnim podjetjem vlada pomagala s številnimi ukrepi, med drugim tudi s turističnimi boni za sto evrov, ki so jih državljani lahko unovčili v hotelih, penzionih in gostilnah, mediji niso dobili nobene posebne pomoči niti odškodnine zaradi omejevanja distribucije.
Položaj tiskanih medijev je poslabšala tudi odločitev Pošte, da ob sobotah ne bo več raznašala pošiljk, v manjših krajih pa jih pošilja vsak drugi dan in šele popoldne. Pišemo tudi, kako na račun novinarskih avtorskih prispevkov živijo agencije za kliping in telekomunikacijski operaterji.
Objavljamo, kakšni so ukrepi evropskih držav za zaščito domačega tiska, npr. v Avstriji, Nemčiji, Franciji in skandinavskih državah; kje so države tiskane medije obdavčile z ničelno stopnjo, kje vse je tisk manj obdavčen kot v Sloveniji. Gre za države, ki so večje od Slovenije, a vendarle se zavedajo, da tiskanih medijev ne morejo prepustiti zgolj trgu.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
