Kazni za prehitro vožnjo so od danes nižje, a višja je kazen za telefoniranje med vožnjo

Med lahka motorna vozila v skladu z novelo poleg električnih skirojev sodijo tudi invalidski vozički in rolke na električni pogon. Vozniki teh vozil bodo morali voziti po kolesarskem pasu, kolesarski stezi ali kolesarski poti. Kjer teh prometnih površin ni ali niso prevozne, pa bodo lahko vozili ob desnem robu smernega vozišča ceste v naselju, kjer je najvišja dovoljena hitrost vožnje omejena do 50 kilometrov na uro.

Voznik in potnik na kolesu in lahkem motornem vozilu, razen voznik invalidskega vozička na motorni pogon, morajo imeti do dopolnjenega 18. leta starosti med vožnjo ustrezno pripeto zaščitno kolesarsko čelado.

Strožje je urejena tudi obravnava voznikov, ki ne upoštevajo pomena posebnih svetlobnih in zvočnih znakov, nameščenih na vozilih s prednostjo za spremstvo in v spremstvu, ter tistih, ki se priključijo vozilu s prednostjo. Novela pa določa tudi primerno bočno razdaljo 1,5 metra pri prehitevanju kolesarjev, voznikov lahkih motornih vozil in voznikov mopedov, katerih konstrukcijska določena hitrost ne presega 25 kilometrov na uro. Razširja še nekatera pooblastila občinskih redarjev in cestninskih nadzornikov.

Novela uvaja tudi pravilo, da bo voznik na križišču lahko zavil desno tudi ob rdeči luči na semaforju, a le, če bo to dovoljeval poseben prometni znak in seveda, če bo smer prosta in bo to lahko storil varno. Znak bo kvadraten, na njem pa bo narisana zelena puščica z belo obrobo, in sicer na črni podlagi.

Na ministrstvu za infrastrukturo ob tem opozarjajo, da znaki ne bodo nameščeni na vseh semaforjih, še posebej ne že z uveljavitvijo zakona. Predvidevajo namreč, da bodo takšne ureditve v začetni fazi prisotne predvsem na občinskih cestah, v enopasovnih križiščih, kjer je gostota prometa razmeroma majhna. Kot pojasnjujejo, gre namreč za povsem novo prometno urejanje, ki v Sloveniji še ni vzpostavljeno. Koliko bo takšnih križišč v Sloveniji, na ministrstvu težko ocenjujejo, saj je določitev te prometne ureditve po njihovih navedbah v pristojnosti posameznega upravljavca ceste (na občinskih cestah so to občine, na državnih cestah pa direkcija za infrastrukturo).

Po besedah državnega sekretarja z ministrstva za infrastrukturo Aleša Miheliča novela temelji na treh glavnih načelih cestnoprometne zakonodaje, in sicer na načelu defenzivnega ravnanja, načelu zaupanja in načelu varstva šibkejših udeležencev cestnega prometa.

DZ je novelo zakona s 46 glasovi za in enim proti potrdil 16. julija.