Revija Reporter
Slovenija

Katoličani jo motijo, muslimani pač ne

Jože Biščak

20. jan. 2016 6:46 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017

Deli na:

Revija, ki jo berete, in njen spletni portal predstavljata manj kot odstotek v slovenskem medijskem prostoru - Kljub temu je Reporter Islamski skupnosti in njej naklonjenim medijem zelo moteč - Tako zelo, da zadnje dni skupaj z levičarskimi mediji pozivajo tožilstvo, naj ukrepa - Najrajši bi ga ukinili, prepovedali.

Tako je pred tremi leti pozival Igor Koršič, ki zdaj zaradi zaslug pri prevratih leta 2013 živi na račun davkoplačevalcev, in te dni tudi ljubljanski župan Zoran Janković, ki je med vrsticami povedal, da v »njegovem mestu« Reporterja ne bo (več) trpel.

K temu se je priključila tudi novinarka Dnevnika Ranka Ivelja, sicer znana po tem, da je svetlobna leta daleč od tega, da bi bila naklonjena Katoliški cerkvi. Pripisujejo ji tudi skovanko »katolibani«, kar naj bi predstavljalo katoliške skrajneže in nestrpneže, fundamentaliste Rimokatoliške cerkve. In medtem ko sama po dolgem in počez kritizira katoličane, se hkrati zgraža, če nekateri nasprotujejo islamizaciji in gradnji džamije, opozarjajo na kulturo posiljevanj žensk, ki jo muslimani prinašajo na staro celino, kritizirajo islam in islamsko skupnost. Po njenem bi morala imeti muslimanska skupnost v Sloveniji, ki je potrpežljiva, skromna in še kaj, spoštljivo obravnavo v vseh medijih. Poudarek je na »vseh«, kar pomeni, da je moteč tudi tisti manj kot odstotek medijskega prostora, ki islamu ni naklonjen. In kot smo v Reporterju že doživeli, ko je okrožna sodnica zapisala, da spada Reporter v tisk, ki sam izziva in bomo očitno zato posledično sami krivi, če bo kdo prišel v naše uredništvo in nas poklal, ima podobno mnenje tudi Ivelja: »Vprašanje, ki bi poleg medijev in razumnikov moralo zanimati tudi državo, se zato glasi: do kdaj bodo muslimani v Sloveniji na vrsteča se podtikanja in neodgovorna obtoževanja še pripravljeni odgovarjati v jeziku dialoga. In kdo bo kriv, ko bo kakšnemu posamezniku prekipelo.« Kar lahko razumemo kot poziv k fizičnemu obračunu z uredniki in novinarji Reporterja.

Seveda jo tudi moti, ker je del medijev recimo o zločinu v Kölnu pisal, da so posiljevali muslimani oziroma muslimanski migranti. »To je približno tako, kot če bi napisali, da so v banko v Pirničah oropali katoličani,« je zapisala. Skoraj se strinjamo, če bi se takega načela držalo preostalih 99 odstotkov medijev, ki recimo pišejo, da je belopolti policist ustrelil temnopoltega civilista (je rasa pomembna?), da je katoliški duhovnik osumljen pedofilije (je vera pomembna?), da so skrajni desničarji protestirali proti migrantom (je politična usmeritev pomembna?).

Se pa z Iveljo strinjamo, da se meja (med uporabo in zlorabo) določi v javni razpravi. Vendar ne tako, kot to določajo politično korektni levičarski mediji in sociologi, ampak z eno največjih vrednot zahodne krščanske civilizacije ― svobodo govora. In izgube te svobode ne smemo dopustiti.