V SDS so spomnili, da so na slabo stanje v mestnih financah opozarjali že v mandatu prejšnjega župana, v času novega pa celo pripravili svoj predlog proračuna za leto 2014, ki je bil realno načrtovan, brez dodatne zadolžitve.
"Čeprav nas župan ne vidi v koaliciji in so naša opozorila preslišana, mu kljub temu predlagamo, da nam prisluhne in preneha z delitvami na naše in vaše, saj smo v mestu vsi izvoljeni za delovanje v dobrobit občine in njenih meščanov," so še dodali v SDS.
Precej bolj kritični so v listi Franca Kanglerja, na katerega so tudi leteli očitki glede krivde za nastalo finančno stanje. Kot so zapisali, so zgroženi nad včerajšnjo potezo župana, ki da je nedopustna, neresnična, nemoralna in predvsem skrajno neodgovorna.
Trditve, da je za razmere kriva prejšnja mestna uprava, odločno in ostro zavrača tudi Kangler, saj da sam že dve leti ni več župan. "Aktualni župan že dve leti vodi mariborske finance, v rokah je imel upravljanje dveh proračunov in sedaj bi za njihove spodrsljaje oziroma slabe ali napačne finančne odločitve moral odgovornost prevzemati nekdo, ki že dve leti ne vpliva na mestne finance," se čudi Kangler.
Fištravcu očita, da še vedno ni izpolnil svoje predvolilne obljube, da bo opravil revizijo poslovanja, ter hkrati sprašuje, zakaj mestni svet ni obravnaval poročila o izvajanju letošnjega polletnega proračuna in zakaj župan mestnim svetnikom ne razkrije finančnega poslovanja občine. Ob tem je spomnil, da je prav sedanja mestna oblast letos občino zadolžila za dodatnih 12 milijonov evrov.
Županu ob tem iz opozicijske liste sporočajo, da ne bodo dovolili, da zmanjša oziroma ukine sredstva na področju sociale, kulture, mladine in drugih s tem povezanih področij. "Če nima denarja za omenjene programe, potem ne vemo več, kaj dela na županskem stolčku," so še dodali.
Vodstvo mariborske občine se je pred pripravo izhodišč za proračuna v naslednjih dveh letih, ki naj bi jih mestni svet predvidoma obravnaval 23. decembra, javnosti odločila naliti čistega vina glede stanja mestnih financ. Denarja ni za skoraj nič več od tistega, kar mora občina pokriti po zakonu, zato se občanom obetajo podražitve na vseh koncih.
Kot je na včerajšnji novinarski konferenci pojasnil župan Andrej Fištravec, proračuna še niso sestavili, za zdaj zbirajo različne podatke o možnostih za naslednji dve leti, ti pa kažejo na to, da so razmere zelo težke. Največja težava je v tem, da država po eni strani občinam nalaga zakonsko obvezne programe, hkrati pa skozi povprečnino teh programov ne financira.
Fištravec je dejal, da glede na načrtovane prihodke v letih 2015 in 2016 kaže na to, da lahko iz proračuna izpadejo vsi programi s področja kulture, šolstva, sociale. To pa pomeni, da je ogroženo delovanje socialne kuhinje, materinskega doma, varne hiše, letovanje otrok z zdravstvenimi indikacijami, programi enkratne socialne pomoči, Glazerjeve nagrade, prispevek za Borštnikovo srečanje, javna dela, denarja ni niti za programe nevladnih organizacij.