Eva Irgl: Nihče ni želel slišati naših opozoril, danes pa so vsi tako zelo pametni

Pravosodni minister Senko Pličanič je v razpravi opozoril na pomembnost prava za funkcioniranje sodobne družbe. "Če ne želimo imeti diktature, če ne želimo imeti oblike vladavine, ki smo jo imeli v preteklosti, potem imamo samo eno možnost, in to je ta, da se podredimo pravu," je dejal.

Ponovil je, da stanje v sodstvu ni zadovoljivo, stvari pa se na bolje spreminjajo prepočasi. Čeprav je kritičen do sodstva, je prepričan, da je edini način sodelovanje, v tem primeru med dvema vejama oblasti. Kot je dodal, ima vlada določene odgovornosti, a je največ odgovornosti in pristojnosti, da svoj posel opravlja hitro, učinkovito, strokovno in v korist državljanov, na sodstvu. Je pa pri tem poslance pozval, naj gredo čez siceršnje razlike; le če bo parlament enoten, bo mogoče v kratkem sprejeti kakovostne rešitve za izboljšanje delovanja v sodstvu.

Jožef Kunič (PS) je opozoril, da sodna veja oblasti mora ostati samostojna in predvsem sama reševati svoje pomanjkljivosti, je pa generalno po njegovem mnenju prav, da izvršilna in zakonodajna oblast urejata to področje. Zato je pozdravil zavezo vlade in sodstva.

Branko Grims (SDS) pa se je ob orisu slovenskih razmer navezal tudi na Franza Kafko, ko je pisal o posamezniku kot žrtvi sistema. Kot je povzel, je obtožen je nečesa, ne povejo pa, kje, kaj, kdaj se je zgodilo, ampak "sistem zagrmi kriv si" in je obsojen. Kot je dodal Grims, "tujina Kafko bere", v Sloveniji pa "po zaslugi pravosodja v romanu Franza Kafke živimo".

Če bi bila zahteva poslancev SDS za sklic izredne seje res namen izboljšati razmere v pravosodju, pa po mnenju Majde Potrata (SD) ta ne bi vsebovala "izrazito lustracijskih sporočil". Dejala je, da je treba vrniti in utrditi zaupanje v sodni sistem, a da na takšen način, kot to delajo predlagatelji v zahtevi za sklic izredne seje, tega ne bodo dosegli.

Katarina Hočevar (DL) je izpostavila prizadevanja ministra Pličaniča, ki prihaja iz vrst DL. Po njenih besedah gre za dober obet, da v slovenskem pravosodju "končno naredimo red", ob čemer upa, da politika s tem ne bo imela težav. Dotaknila se je tudi vprašanja sodnih zaostankov in dejala, da bo sodstvo "cokla razvoja naše države", dokler sodišča civilnih in kazenskih zadev ne bodo reševala v nekaj mesecih.

Vodja poslancev NSi Matej Tonin pa je opozoril na privilegiranost ene veje oblasti. Kot je povedal, predstavnikom te veje namreč ni treba preverjati zaupanja državljanov na štiri leta in tudi ne pojasnjevati, s kom se srečujejo in kaj počnejo, ob tem pa se tudi njihovega dela ne sme kritizirati. Tonin se ne strinja s tem, da ne smejo biti kritični do sodstva, saj to po njegovem mnenju ne pomeni, da si žaljiv ali nespoštljiv. Dejal je še, da je treba nadzorovati vse tri veje oblasti in je pomembno tudi, da so uravnotežene.

Prepletenost novinarstva in sodstva

V SDS so v današnji razpravi o stanju v pravosodju opozorili na domnevno prepletenost novinarstva in sodstva in se pri tem sklicevali na nedavni prispevek Planeta TV o sestajanju sodnikov pred sodbo v primeru Patria. Na sodiščih so navedbe danes zanikali, prav tako je očitano sprego s sodstvom zanikala novinarka Dnevnika Ranka Ivelja.

Kot je poročal Planet TV, naj bi se v zvezi s sodbo v zadevi Patria skrivaj sestajali predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša, predsednica Okrajnega sodišča v Ljubljani Vesna Pavlič Pivk, sodnica v primeru Patria Barbara Klajnšek ter profesorja na pravni fakulteti, Katja Šugman Stubbs in Ljubo Bavcon.

Planet TV je svoje trditve podkrepil z informacijo, da sta Pavlič Pivkova in Šugman Stubbsova na njihova vprašanja odgovorili isto minuto, iz elektronske korespondence Šugman Stubbsove pa bi bilo možno sklepati, da ji je odgovore na novinarska vprašanja pomagala napisati predsednica častnega razsodišča Društva novinarjev Slovenije Ranka Ivelja.

Na omenjeni prispevek Planeta TV se je v današnji razpravi o stanju v pravosodju na matičnem odboru navezal tudi poslanec SDS Vinko Gorenak in dodal, da kaže na "sprego med novinarstvom ali pa številnimi novinarji in sodniki".

Ivelja je v današnjem odzivu zavrnila Gorenakove "žaljive insinuacije". Kot izpostavlja, ni "nikoli nikomur napisala odgovora na novinarsko vprašanje, kot naj bi na današnji seji zavajal Gorenak". Pavlič Pivkove osebno ne pozna, pojasnjuje, z njo tudi ni nikoli komunicirala, ne posredno ne neposredno. Enako velja za sodnico Barbaro Klajnšek, z Bavconom pa je sodelovala izključno kot novinarka, dodaja Ivelja.

Drži le, da je svoji dobri znanki Šugman Stubbsovi, ko jo je po telefonu vprašala, kako naj se odzove "na nenavadna vprašanja novinarja Planet TV", "ki ni pojasnil niti tega, kaj pravzaprav preverja", priporočila, naj novinarju odgovori in ji povedala, da o zbiranju informacij govori 13. člen Kodeksa novinarjev Slovenije. Šugman Stubbsova je s konkretnimi vprašanji ni seznanila, odgovor pa je napisala sama, še poudarja Ivelja.

Tako na Okrajnem sodišču v Ljubljani kot na vrhovnem sodišču so danes za STA pojasnili, da se Pavlič Pivkova in Masleša srečujeta redno v okviru delovnih sestankov predsednikov sodišč, o konkretnih zadevah pa se ne pogovarjajo.

V uradu Pavlič Pivkove so ob tem navedli, da se s sodniki tega sodišča, tudi s sodnico Barbaro Klajnšek, redno srečuje na kolegijih oddelkov sodišča, kjer se pogovarjajo o organizaciji dela in zadevah s področja sodne uprave, nikoli pa o vsebini obravnavanih zadev. Kot so še zapisali, "omenjenih 'nepreverjenih informacij' ni mogoče razumeti drugače kot očitno diskreditacijo razpravljajoče sodnice v t. i. zadevi Patria, sodišča in predsednice sodišča".

Na vrhovnem sodišču pa so pojasnili, da se Masleša z omenjenimi še nikoli ni srečal hkrati. Sodnice Klanjškove osebno sploh ne pozna in z njo ni imel nikoli nobenih stikov. Z Bavconom in Šugman Stubbsovo pa se je srečal le ob različnih formalnih dogodkih, naključno, pri čemer so bili pogovori vedno vljudnostni.

Sodstvo, ki bo odgovarjalo za napake

DZ obravnava predloge priporočil v zvezi s stanjem v pravosodju. Poslanci se strinjajo, da je stanje v pravosodju treba izboljšati, ob čemer opozicija zahteva sodstvo, ki bo odgovarjalo za storjene napake, koalicija pa opozarja na že predlagane rešitve in korake za izboljšanje v sodstvu. Poslanske skupine nadaljujejo s predstavitvami stališč.

Poslanec SDS Vinko Gorenak je v imenu predlagateljev izredne seje DZ pojasnil, da je na eni strani večinski del politike in tudi stroke jasen, da stanje v pravosodju ni v redu, na drugi strani pa vrhovna predstavnika pravosodne veje trdita nasprotno. Kot je dejal, je neodvisnost sodstva pri odločitvah njihova avtonomna pravica in v njo poslanci kot predstavniki zakonodajne veje oblasti ne morejo posegati, lahko pa jo komentirajo. Ob tem nedelo sodnikov in napake v sodstvu niso stvar neodvisnosti, je poudaril.

Po oceni ministra za pravosodje Senka Pličaniča se težave v slovenskem sodstvu kopičijo od osamosvojitve naprej, izboljšave pa da so možne in tudi nujne. Opozoril je, da ostaja zaskrbljujoče predvsem naraščanje sodnih zaostankov in splošni trend zmanjševanja učinkovitosti sodstva. Zato so na ministrstvu pripravili določene predloge sprememb zakonodaje in spremembe v poslovanju predlagali tudi sodstvu samemu, kot dodaten ukrep pa je vlada s sodstvom podpisala tudi zavezo za izboljšanje stanja v sodstvu. "Vemo, kje smo, vemo, kaj hočemo, cilji so jasni," je poudaril Pličanič, ki meni tudi, da so že naredili prve korake k zagotavljanju pravne države in da se stanje počasi obrača na bolje.

Poslanka SDS Eva Irgl pa je v imenu poslanske skupine med drugim opozorila na anomalije znotraj pravosodja, politično motiviranost postopkov in zrežirane procese, ob čemer je izpostavila primer Patria. V polurni predstavitvi stališča je pojasnila, da v SDS zahtevajo učinkovito, pravično in politično nepristransko sodstvo, ki bo odgovarjalo za storjene napake. "Naša opozorila glede okostenelosti pravosodnega sistema se vrstijo že od osamosvojitve dalje, ampak jih nihče ni želel slišati, danes pa so vsi tako zelo pametni," je dodala.

V imenu poslanske skupine SD pa je njihov poslanec Mirko Brulc izpostavil, da je jasno razvidno, kaj je resnični namen predlagateljev seje. Opozoril je na "politična obračunavanja in lustracijo vseh pravosodnih funkcionarjev, katerih ravnanja niso po godu SDS". Po njegovih besedah gre za namerno posploševanje in zavajanje na račun sodišča in tožilstva, češ da vsi delajo slabo in so skorumpirani, kar da je nesprejemljivo za resno razpravo o izboljšanju stanja v pravosodju. Sicer je izpostavil potrebo po razpravi o tem, a da tega ni mogoče početi na način, kot to počnejo danes oziroma kot to počnejo predlagatelji.