Ob tem nas je zanimalo, zakaj takšno poimenovanje oziroma kakšna je razlika med novejšo in sodobno zgodovino ter katero obdobje pokriva novejša in katero sodobna zgodovina, toda vse od srede nismo dobili odgovora ministrstva za kulturo niti vladnega urada za komuniciranje.
Če pogledamo na spletnem portalu Slovarja slovenskega knjižnega jezika, pri besedi novejši ali novejše ni zadetka, medtem ko pri besedi sodobno piše »nanašajoč se na novejši čas, sedanjost, moderno, novodobno…«.
Toda besedi vendarle nista sinonima, nam je pojasnil dr. Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU: »Pomen pridevnika nov (v rabi zlasti v primerniški obliki novejši) je v zvezah s samostalniki, kot so npr. jezik, literatura, čas, zgodovina ipd., v SSKJ 2 kot 7. pomen opredeljen z razlago ki je blizu sedanjosti, sedanjemu času. Če samostalnikom, kot so jezik, literatura, zgodovina, dodamo pridevnik sodobni, lahko iz zvez izpeljemo pomen, ki je v SSKJ 2 kot prvi pomen ubeseden kot nanašajoč se na novejši čas, na sedanjost. Pomena obeh pridevnikov sta torej delno prekrivna, nista pa sinonimna.«
Če pogledamo na spletnem portalu Slovarja slovenskega knjižnega jezika, pri besedi novejši ali novejše ni zadetka, medtem ko pri besedi sodobno piše »nanašajoč se na novejši čas, sedanjost, moderno, novodobno…«.
»Če pomen zvez novejša literatura, novejša zgodovina izpeljemo iz razlage v splošnem razlagalnem slovarju SSKJ 2, ga lahko ubesedimo tudi literatura (zgodovina), ki je neposredno pred sedanjim časom. Zvezi sodobna literatura, sodobna zgodovina bi glede na SSKJ 2 pomenili literatura, zgodovina, ki je v zvezi s sodobnostjo (sodobnost je po SSKJ 2 novejši čas, sedanjost). Vse to velja za neterminološko (splošno) rabo teh besed in besednih zvez. Besedni zvezi novejša zgodovina in sodobna zgodovina pa sta termina s področja zgodovine, zato bi bilo treba o njuni definiciji vprašati strokovnjaka s tega področja. Spletna stran Univerze v Mariboru na primer izkazuje, da termina na njihovem Oddelku za zgodovino dosledno ločujejo: https://ff.um.si/wp-content/uploads/predmetnik_ZGO_eno_23_24.pdf.,« je še dodal dr. Ahačič.
Obrnili smo se tudi na Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, kjer nam je predstojnica dr. Petra Svoljšak na kratko odgovorila: »V bistvu gre za zgodovino 20. in 21. stoletja, za novejšo štejemo obdobje 20. stoletje nekje do osamosvojitve, medtem ko za sodobno štejemo obdobje pričevalca, obdobje, ki se ga še spominjamo.
Po drugi strani pa je zanimivo, da Inštitut za novejšo zgodovino ne razlikuje med sodobno in novejšo zgodovino: »Inštitut za novejšo zgodovino je osrednja znanstvena ustanova v Republiki Sloveniji, ki preučuje novejšo oziroma sodobno zgodovino od srede 19. stoletja dalje.« Zgodovina - Inštitut za novejšo zgodovino Slovenije (inz.si)
Na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru se sodobna zgodovina začne leta 1914, medtem ko se na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani sodobna zgodovina začne s koncem prve svetovne vojne, v obeh primerih torej veliko pred časom osamosvojitve Slovenije. Sodobna slovenska zgodovina | Oddelek za zgodovino | Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (uni-lj.si)
