Katastrofa: najuglednejši slovenski intelektualci padli v teorije zarote in postali goreči anticepilci: Branko Gradišnik bi se zgledoval pri OF in mafiji

Filozofu, pesniku in prevajalcu Kocijančiču se je izrisala takšna »apokaliptična« slika: »Zaprli so meje med državami, dolgo časa smo imeli policijsko uro, svoboda gibanja je bila omejena, druženja prepovedana. Ljudje so podvrženi stalnim (zavajajočim in varljivim) testiranjem in podvrženi nezaslišanemu medicinskemu eksperimentu cepljenja s cepivi, ki bodo morda svoje pogubne posledice pokazala šele v naslednjih generacijah. Zarisuje se nekakšen planetarni – medicinsko-farmacevtsko diktirani – apartheid.« V Sloveniji je bilo npr. »iz sanitarnih razlogov« že dve leti prepovedano obhajanje Velike noči v cerkvah, kar se ni zgodilo niti v času komunistične protikrščanske represije.

»Gre znova za nekaj temeljno zlega, za lažnivo (ekonomsko zainteresirano in ideološko forsirano) manipulacijo, ki izvira iz starodavne grešne želje ljudi (in demonov), da bi zavladali nad drugimi in si jih čim bolj podredili.« Priče smo, še piše Kocijančič, popolnemu kolapsu znanstvene kritičnosti in pluralne neodvisnosti medijskega poročanja.

Priljubljeni Frančiškanski pater dr. Karl Gržan opozarja da »gre za veliki reset – biološko vojno z natančno določenim ciljem vzpostavitve novega svetovnega reda, za katero stojijo konkretni akterji pandemije.« Gržan se sprašuje zakaj politika, stroka, mediji ne razkrijejo akterjev? Zakaj akademiki in vsi, ki bi se morali oglasiti, molčijo? »Tako se je dogajalo v času nacizma, prav isto se dogaja tudi danes: veliki hinavski molk! Kaže na osebno izrojenost, če to počno promovirani intelektualci in celo akademiki.

Predlaga sojenje Nürnberg II: »Za zgodovinsko svarilo in v opomin bo treba izpostaviti poimensko odgovorne osebe tako na nacionalni ravni (pa naj bodo to predsedniki vlad ali škofje, ali molče ali glasno podpirajoči predsedniki držav ali pa odgovorni uredniki medijev) kot tudi na mednarodni ravni (pa naj bosta to papež ali dalajlama ali pa svetovne organizacije – npr. zločinske WHO, WEGF, OZN …) – skratka, predano prodani posamezniki ali pa združbe, ki so nagovarjali k slepemu pristanku v medicinske eksperimente in so v ta namen zlorabili organizacije, ki so jim predsedovali. Nürnberg II na mednarodni, narodni in lokalni ravni bo moral presoditi delovanje odgovornih posameznikov in ustreznost posameznih organizacij, da je bilo tolikšno usodno in pogubno zavajanje odgovornih teh ustanov sploh mogoče«.

Dr. Tomaž Mastnak, upokojeni znanstveni svetnik Filozofskega inštituta ZRC SAZU, razkriva potrebo po novem modelu družbene kontrole, družbenega gospostva. »Ta novi model gospostva se opira na razbijanje družbe, ki ga omejevalni ukrepi v imenu boja proti kovidu pospešujejo … Pod lockdowni družba dobesedno umira. Z zahtevami po izolaciji necepljenih žre sámo sebe. Dekreti jo imobilizirajo. Poznanstvenje oblasti jo poneumlja, ker ji odreka kompetenco za razmišljanje o svojih življenjskih interesih, o samozaščiti, o življenju in smrti. …. Gre seveda prav za to, da bi se družbi – razbiti, ohromljeni, utišani – odvzela pravica do odločanja o lastni usodi. Na razbitinah družbe bi potem nova tehnokratska vsevedna oblast nadzirala posameznike s pomočjo digitalnih izkaznic. In prav na podlagi teh izkaznic bi bila »vsevedna«, digitalizirani individui pa bi ji bili izročeni na milost in nemilost.«

Pesnik in umetnostni zgodovinar dr. Miklavž Komelj razmišlja o globalni covidni diktaturi. »Strukturam, ki so lansirale ta proces, je … uspelo, da so v očeh svojih zavestnih ali nezavednih privržencev neko propagando ustvarjeno in preko komunikacijskih tehnologij posredovano sliko sveta poistovetile z edino realnostjo, ljudje pa so to »edino realnost« množično ponotranjili; nova delitev, ki se je s tem vzpostavila, je delitev med tistimi, ki se temu poistovetenju podredijo in v imenu tega poistovetenja sprejmejo vsakršno sodelovanje v globalnem biopolitičnem eksperimentu in vsakršno omejitev lastne svobode, in tistimi, ki ohranjajo elementarni občutek za svobodo.«

Za pisatelja in prevajalca Branka Gradišnika je sklicevanje na znanstvenost ali neznanstvenost zgolj šarada. »In ko se bo, upajmo, razkrinkala, se bodo politiki sprenevedali, da so sledili – stroki!« Strokovno skupino po njegovih besedah vodijo infektologi, ki se na epidemiologijo ne spoznajo, na čelu z Ihanom, ki je boljši pesnik kot znanstvenik in boljši znanstvenik kot sočlovek.

Gradišnik napoveduje, kaj bo treba storiti, ker se obračunava z necepljenimi: »Mislim torej, da bo treba že precej prej začeti z dejavnostmi, ki bodo po zasnovi in organiziranosti sledile izročilu OF ali metodam Mafije: sem spadajo konspirativnost, sporazumevanje na štiri oči, nesledljivi telefoni (na odmet), falzifikacije dokumentov in potrdil, ilegalni nakupi, podkupovanje uradnih oseb in novačenje simpatizerjev, neprijavljeno orožje (sem sicer pacifist, ni rečeno, da bo nasilje nujno, ampak v državah, kjer je nošnja strelnega orožja samoumevna, si javne in zasebne ustanove necepljenim ne upajo tako zlahka kratiti svobode gibanja)«.

Samostojni raziskovalec dr. Gorazd Korošec piše o že preje načrtovani »Operaciji Korona«, ki je bila sprožena zato, da prikrije zlom kapitalizma v njegovi (neo)liberalni obliki, kot ga poznamo vsaj od konca Druge svetovne vojne. V tem smislu je »Operacija Korona« pravzaprav »Tretja svetovna hibridno-psihološka vojna: »Vse je bilo načrtovano že davno vnaprej in vse se odvija po natančnem scenariju, vodenem iz enega centra. Tu ni nikakršnih »naključij«.«

Filozof in profesor na škofijski klasični gimnaziji dr. Ivo Kerže vztraja (ne glede na pojasnila, tudi v katoliških medijih) pri etični spornosti izvora cepiv: »Ta cepiva so narejena, kot vemo, s pomočjo celičnih linij umorjenih nerojenih otrok (bodisi v smislu, da vsebujejo material teh tkiv ali pa da so ta tkiva bila uporabljena pri – zlasti zgodnjem – testiranju teh cepiv.«

Pesnik in Prešernov nagrajenec Jure Jakop se je po uveljavitvi pogoja PCT obrnil na pisateljsko društvo prizadet, ker ga »takšna medicinska doktrina iz svobodnega posameznika, čigar osebna telesna, duševna in duhovna integriteta je nedotakljiva, pravno zavarovana z Ustavo ter številnimi mednarodnimi deklaracijami, spreminja v brezosebni biološki material«. Dobil je odgovor, da zdravstveno stanje ni predmet interesa DSP.