Nekdanji načelnik Udbe in komunistični funkcionar Janez Zemljarič se pogostokrat kaže kot oče Kliničnega centra, hale Tivoli in Cankarjevega doma ter zaslužni Slovenec, toda kot podpredsednik zveznega izvršnega sveta (jugoslovanske vlade) je dopustil in celo potrdil zamenjavo slovenščine v spominskih srebrnih in zlatih kovancih ob osmem svetovnem prvenstvu v smučarskih skokih v Planici leta 1985. Kot izhaja iz Uradnega lista SFRJ, je 7. februarja 1985 odločil, da na priložnostnem zlatniku piše »Planica 50«, leto izdaje »1985« in krožni napis v slovenščini »VIII. svetovno prvenstvo v smučarskih poletih«. Na drugi strani kovanca je bil jugoslovanski grb ter napis v latinici in cirilici SFR Jugoslavija, številčna oznaka 10.000 ter v latinici in cirilici črka D. Podobno pravilo je veljalo tudi za srebrnik za 1000 dinarjev.
Toda 17. maja 1985 je objavil popravek tega odloka tako, da so prvo stran v tekstu nadomestili s »prednjo«, drugo pa z »zadnjo«. Poleg tega so »slovenščino« povsod nadomestili z »latinico«, besedo »slovenska« pa z »narodna«. To pa še ni vse, saj je 20. decembra 1985 zvezni izvršni svet izdal še en popravek tega odloka in v njem besedilo »svetovno prvenstvo v smučarskih poletih« nadomestil z srbskim »svetsko prvenstvo u smučarskim letovima«. Od slovenskega smučarskega ponosa Planice je tako na kovancih naše nekdanje države ostala le srbščina v dveh pisavah. Janez Zemljarič pa nikoli v zgodovini ne bo veljal za očeta Planice, prej nasprotno, za njenega potujčevalca.
