Kot so v odprtem pismu javnosti zapisali člani Koordinacijskega odbora stanovalcev Fondovih hiš, je bil Plečnikov stadion prvič izpostavljen vandalskim napadom decembra 2007.
Luknja v zaščiteno obzidje stadiona!
V zidu na južni strani spomeniško zaščitenega zidu (!), ki obdaja stadion, je bila pred desetimi leti narejena velika luknja, namenjena za prehod težkih tovornjakov, s težko mehanizacijo so bili odstranjeni še reflektorji ter travnata površina stadiona, vključno s kompletno drenažo. Z gloriete s tribuno, ki velja za vrhunsko Plečnikovo mojstrovino, so bili v začetku leta 2008 odstranjeni vsi novi (!) bakreni žlebovi in odtočne cevi ter odstranjena celotna električna naprava. Odprta so bila vsa vrata in okna, da so imeli vandali prosto pot.
Neverjetno in nerazumljivo je, da je lahko prišlo do takšnega uničevanja Plečnikovega stadiona. Takratna vlada je namreč za stadion dve leti poprej sprejela zavezujoče sklepe za izvajanje strategije za varovanje te kulturne dediščine. Tako so na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije pripravili celo konservatorsko-restavratorski projekt za obnovo, namen je tudi bil, da bi stadion skupaj s celotno Plečnikovo arhitekturo uvrstili na Unescov seznam. V obnovo je bilo še leta 2005 in 2006 vloženih milijon evrov, v tem času so se na stadionu odvijale normalne nogometne tekme NK Olimpija Bežigrad.
Smernice za uničenje s podžupanove risalne mize
Namesto zaščite stadiona so bile leta 2008 na tihem in na skrivaj pred javnostjo sprejete nove smernice za stadion, povsem v nasprotju s sprejetimi sklepi vlade iz leta 2005 in 2006 o zaščiti kulturne dediščine in Plečnikove arhitekture. Ironično je, da so smernice, s katerimi od Plečnikovega stadiona ne bi ničesar več ostalo, nastajale na risalni mizi Janeza Koželja, glavnega »mestnega urbanista« in ljubljanskega podžupana, ki velja za enega izmed velikih poznavalcev arhitekture Jožeta Plečnika! Prav s temi smernicami, pri katerih je sodeloval Koželj, je družba BŠP – ta je nastala po dogovoru med Mestno občino Ljubljana (MOL), Olimpijskim Komitejem Slovenije (OKS) in družbo GSA, ki je v lasti poslovneža Joca Pečečnika- dobila zeleno luč, da lahko dela s tem prostorom, kar hoče.
Prihajajoče leto 2018 je razglašeno za leto svetovne kulturne dediščine in tako pomembno tudi za Plečnikovo arhitekturo. Tako se, kot opozarja Koordinacijski odbor stanovalcev Fondovih hiš, poraja novo vprašanje: »Ali bodo glavni akterji tudi v letu svetovne kulturne dediščine izsiljevali državo oziroma državljane z nezakonitim projektom obzidave in dozidave kulturnega spomenika kot z edino možno rešitvijo za ceno uničenja Plečnikovega stadiona…?