Kaj takega Janković ne doživi vsak dan: Rogovci so se mu ulegli na stopnice in trg pred mestno hišo (FOTO)

Takšen je bil tudi sklep tribune, ki je pred polnim atrijem ZRC Sazu predstavila alternativne predloge Centru Rog, ki ga na območju tovarne namerava zgraditi Mestna občina Ljubljana (Mol).

Zgledov, kjer so uporabniki neke skupnosti aktivno vključeni tako v obnovo za zagotovitev dolgoročnega obstoja kot v nudenje kulturnih, socialnih in drugih storitev, je po oceni predstavnikov rogovcev več. Izpostavili so Can Batllo v Barceloni, kjer je mestna oblast prepoznala potencial samoorganizirane skupnosti in jo podprla v obliki demokratično vodenega in trajnostno naravnanega projekta celovite prenove območja.

Po tej praksi so predstavili tudi eno od dveh možnih rešitev - popolno prenovo Roga z upoštevanjem principov in vsebin, ki so se v njem uveljavili doslej. T.i. zadružno rešitev so povzeli po magistrskem delu Rastka Pečarja Idejna študija prenove Tovarne Rog v Ljubljani: Razmislek o manjšinski arhitekturi.

Delovna sila bi bili obstoječi uporabniki tovarne - prekarci, brezposelni in begunci -, ki bi se med projektom usposabljali za gradbene, obrtniške in upravne poklice. Sredstva, ki jih je Mol rezervirala za prenovo tovarniške stavbe, pa bi lahko prerazporedili in financirali prenovo celotnega območja, ustanovitev zadruge, usposabljanje delovne sile in pridobivanje surovin.

Kot najcenejšo in najbolj enostavno možnost pa so predlagali t. i. avtonomistično rešitev, ki bi izhajala iz tega, da bi se Mol zavezala k spoštovanju samoupravnega načina delovanja uporabnikov, ti pa k opravljanju neprofitnih dejavnosti v javno dobro. V tem primeru bi se investicija Mola namesto v Center Rog skrčila na najnujnejše sanacije, Mol bi tudi zagotovila elektriko in komunalne storitve, rogovci pa bi dobili možnost samoorganizirane obnove in investicije v prostore.

Zasedba tovarne Rog leta 2006 je bila nekakšen spontani upor proti novim mestnim politikam, ki so pred vse druge cilje postavile turistično in investicijsko privlačnost Ljubljane. Kmalu zatem je občina izvedla natečaj za Center sodobnih umetnosti (CSU) Rog, ki bi bil plod javno-zasebnega partnerstva, a ni našel investitorja. Zdaj načrtovani Center Rog je v resnici CSU Rog, omejen na prvo fazo - prenovo tovarniške stavbe, medtem ko zazidalni načrt ostaja nespremenjen in še vedno predvideva zasebni del s komercialnimi programi, je bilo izpostavljeno na tribuni.

Profesorju na Fakulteti za arhitekturo Tadeju Glažarju se predlog Rastka Pečarja - ta je bil po njegovih besedah tudi edini med osmimi toženimi posamezniki, proti katerim Mol ni dobila sodbe - zdi uresničljiv, saj bi "odpravil počasnost arhitekture". Poleg tega ima občina po njegovem mnenju velike težave z gradnjo, tudi s Cukrarno in Tobačno, predvsem s kasnejšo vsebino.

Po oceni sociologa Rastka Močnika je mestna oblast namesto človeškega izbrala dogmatski in rigidni pristop, saj "zatira vse pobude od spodaj". Kulturni antropolog in etnolog Rajko Muršič je izpostavil, da je občina "nekaj, kar naredijo meščanke in meščani skupaj, nekaj, kar upravljajo skupaj, nekaj, kar jim je skupnega, a ni nujno, da vsi uporabljajo vse, kar je skupnega". Zato se mu zdi smiselno te boje podpirati. Predstavnik izbrisanih Irfan Beširević pa je povedal: "Če Roga ne bi bilo, tudi protestov za pravice marginaliziranih skupin ne bi bilo."