Kaj sploh lahko pomiri zasavske okoljevarstvenike?

Zato pogosto preseneča odnos lokalne skupnosti do podjetij zlasti v tuji lasti, ki so v to regijo še pripravljena vlagati in razvijati njeno gospodarstvo. Najbolj razvpit primer je gotovo Lafarge Cement, ki je v 20. februarja letos najavil reorganizacijo podjetja, saj ga je dolgotrajen postopek pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja ter prepoved uporabe alternativnih goriv pripeljala v popolnoma nekonkurenčen položaj v primerjavi z ostalimi slovenskimi in evropskimi cementarnami.

Ob napovedi reorganizacije je direktor cementarne Janusz Miluch izjavil: »Lafarge Cement še vedno nima okoljevarstvenega dovoljenja in zato pri proizvodnji cementa ne sme uporabljati alternativnih goriv. Kljub temu, da delujemo z enako visokimi okoljskimi standardi kot ostale cementarne ter številni industrijski obrati, je naš primer pridobivanja dovoljenja z vsemi zapleti, ki smo jim bili priča, osamljen tako v Sloveniji kot v celotni Evropi.«

Cementarna bo v prihodnosti obratovala v manjšem obsegu, kaj točno bo ta odločitev prinesla zaposlenim še ni jasno, saj mora podjetje najprej pripraviti natančen načrt in ga uskladiti s sindikatom. Zagotovo pa vsi ne bodo morali obdržati delovnih mest. Vodstvo Lafarge Cementa obljublja, da bo skušalo najti rešitve za čim več zaposlenih in jim ponuditi delo v hčerinskem podjetju ali v tujini v drugih cementarnah korporacije Lafarge.

Pomen, ki ga ima cementarna za zasavsko gospodarstvo potrdi dejstvo, da je Lafarge Cement v zadnjih petih letih s podjetji iz Trbovelj sklenil posle v višini 36,180 milijonov evrov, skupni promet z zasavskimi podjetji v zadnjih petih letih pa je obsegal 41,125 milijonov evrov. Ob morebitnem zaprtju cementarne bi bil izpad takšnega obsega poslovanja velik udarec za lokalna podjetja. Trboveljska občina bi se seveda morala soočiti z porastom brezposelnosti, hkrati pa bi veliko izgubila tudi širša skupnost, saj Lafarge Cement letno namenja okoli 125.000 evrov za donacije in sponzorstva projektov v lokalnem okolju.