Juhant vztraja, da je treba obsoditi zločinski sistem in nehati poveličevati kršilce človekovih pravic

Kot je dejal Juhant, je s to izjavo prav tako treba obsoditi sistemska kršenja človekovih pravic, rehabilitirati žrtve in dostojno pokopati mrtve, za kar si prizadevajo tudi druge civilne pobude. To je prav tako naloga komisij vlade za izvajanje zakona o popravi krivic in za reševanje vprašanj prikritih grobišč.

"Zavedamo se kompleksnosti odnosov do bivših diktatorjev in nalogodajalcev množičnih pomorov v naši družbi, a javni demokratični, politični in kulturni diskurz ne more poveličevati kršilcev človekovih pravic," je dejal Juhant. Zapletene vezi polpreteklosti se lahko po njegovih besedah očiščujejo le prek krepitve človeških vezi, solidarnosti in sobivanja. "Tako bomo zamolčanim in izrečenim žrtvam omogočili ponovni vstop v naš družbeni prostor," je poudaril.

Tajnik društva Stane Okoliš je poudaril, da so množični povojni pomori prizadejali ne le smrtni udarec človeški toleranci, medsebojnemu razumevanju, sočutju in pravičnosti, ampak je bila na njih utemeljena tudi povojna totalitarna oblast. Po njegovih besedah se v nobenem slovenskem vojnem zakonu ne omenja niti revolucija niti revolucionarno nasilje, zato tudi ni odgovornih za ta dejanja.

"Zaradi takšnega odnosa do množičnih pomorov, ki se veže tudi na pravico vsakega posameznika do groba, tudi spravni proces na institucionalni ravni, razen na podlagi izvajanja zakona o popravi krivic, ni mogel napredovati," je dejal Okoliš. Po njegovih besedah nekateri procesu narodne sprave še vedno nasprotujejo, sprava pa je za narod po tako krvavi preteklosti nujna. "To stanje jasno opozarja, da se Slovenci kot narod sploh še nismo soočili s svojo krvavo preteklostjo in da med nami še ni prišlo do resnega razmisleka o vzrokih za medvojne dogodke od začetka okupacije naprej," je dejal.