Jerovšek o politični krizi: Cela težava je samo v neodgovorni politični praksi strank

Poti do predčasnih volitev

Po mnenju Kaučiča je po ustavi pot do predčasnih volitev le v rokah premiera, torej, če ta odstopi ali pa ob vložitvi zaupnice DZ ne uspe oziroma noče izvoliti novega premiera. Kot je znano, se aktualni premier Janez Janša ne želi odločiti ne za odstop in ne za glasovanje o zaupnici, zato ne more priti do predčasnih volitev, je v izjavi za STA ocenil Kaučič.

V tem primeru je na potezi druga stran, in sicer večina v DZ, ki lahko s konstruktivno nezaupnico izvoli novega premiera, se strinjata z Jerovškom. S tem vladi preneha mandat, opravlja pa tekoče posle do oblikovanja nove vlade. Novi premier mora po enakem postopku kot po volitvah predlagati ministre.

Po zakonu o vladi mora to storiti v roku petnajst dni po izvolitvi. Če ne, mu lahko DZ določi rok, v katerem mora tak predlog predložiti. Če tudi po izteku tega roka premier ne predloži predloga za imenovanje članov vlade, DZ ugotovi, da je premieru prenehala funkcija.

Pot do volitev tudi prek konstruktivne nezaupnice?

Jerovšek pa ob dveh možnih poteh dopušča pot do predčasnih volitev tudi prek konstruktivne nezaupnice. Opozicija z izglasovanjem nezaupnice izvoli novega mandatarja, s čemer je stari razrešen, vendar pa ni nujno, da izvoli tudi novo vlado oz. ministre. Jerovšek dopušča, da bi v primeru takega postopkovnega kolapsa, ko nove vlade ne bi imeli, stara pa bi le opravljala tekoče posle, predsednik republike lahko razpustil DZ in razpisal predčasne volitve.

Čeprav, kot je dejal v izjavi za STA, tega ustava ne narekuje, temveč gre le za možno razlago. Ustava je po njegovih besedah pri tem jasna, vendar zakon ni predvidel, kaj v takem primeru.

Slamnati mandatar sporna možnost

Kljub temu je tako po mnenju Kaučiča kot Jerovška možnost izvolitve t. i. slamnatega mandatarja sporna. "Manipulacija s tem, da izvolijo novega predsednika vlade, ne pa tudi vlade oz. ministrov, predsednik pa odstopi in omogoči predčasne volitve, je celo protiustavna," meni Kaučič. Medtem Jerovšek tako možnost označuje za malo verjetno, saj bi bil to "popolnoma neresen in neodgovoren manever DZ". Resno potezo tistih strank, ki zapuščajo koalicijo, vidi v tem, da pač sestavijo novo in jo izglasujejo po poti nezaupnice.

Kaučič in Jerovšek sta opozorila, da kljub izvolitvi novega premiera stara vlada še vedno deluje oz. opravlja tekoče posle do imenovanja nove vlade. Na to se, pravi Kaučič, pogosto pozablja. Spomnil je, da zakon o vladi določa, da vlada nastopi funkcijo, če ima več kot dve tretjini ministrov.

Vprašljivo nadomeščanje ministrov?

V prihodnjih tednih bodo vlado zapustili še ministri SLS in DeSUS. Kaučič ob tem poudarja, da ravnanje, kakršnemu smo bili priča v prejšnjem in tudi sedanjem mandatu, da ministri po odstopu prenehajo opravljati funkcijo, ni ustavno. Po ustavi morajo namreč ministri, tudi potem ko jim preneha mandat, opravljati tekoče posle do imenovanja novega ministra.

Predsednik vlade po mnenju Kaučiča ne ravna po poslovniku, ki mu nalaga, da mora v desetih dneh po prenehanju funkcije ministra predlagati novega. Šele če tega ne more storiti, obvesti DZ, da bo funkcijo ministra prevzel začasno on ali eden od drugih ministrov, je pojasnil Kaučič.

Tudi Jerovšek obstoječe nadomeščanje ministrov označuje za vprašljivo.

Poslovnik DZ sicer pravi, da mora predsednik vlade v desetih dneh po prenehanju funkcije ministra predlagati novega ministra ali obvestiti državni zbor, da bo funkcijo tega ministra začasno opravljal sam ali jo poveril drugemu ministru.

Vlada bo sklepčna tudi po odhodu ministrov SLS in DeSUS

Osipanje števila ministrov se lahko nadaljuje, dokler ne pade pod polovico. Gre za število članov vlade, torej predsednika in ministrov ter ministra brez listnice. "Če to število pade pod polovico, vlada ne more sprejemati odločitev, ker ni sklepčna," sta pojasnila pravnika.

Če imamo 13 članov, to pomeni, da jih v vladi za njeno dejansko delovanje mora sedeti najmanj sedem, je dejal Kaučič. Ob odhodu ministrov iz vrst SLS in DeSUS jih bo vlada štela ravno toliko in bo še vedno sklepčna.

Ob tem Kaučič in Jerovšek opozarjata, da ni nikjer določeno, da vladi s tem, ko bi imela manj ministrov, preneha mandat. Formalno namreč lahko ostane, a ne more delovati. S tem bi imeli popolnoma paralizirano situacijo, pravi Kaučič, zato upa, da do tega ne bo prišlo.

Osnova delovanja parlamentarnih sistemov je po njegovih besedah utemeljena na načelu, da vlada lahko opravlja svojo funkcijo, dokler ima podporo v DZ. Četudi premier ne bo imel podpore v DZ, to ne pomeni, da "te agonije in životarjenja ne bo moč nadaljevati".

Kaučič trdi, da ustava predvideva potrebne mehanizme za razreševanje kriz. Le da se akterji, predsednik vlade na eni in opozicija na drugi strani, po njegovih besedah teh ustavnih mehanizmov ne poslužujejo.

"Cela težava je samo v neodgovorni politični praksi strank, ki z neko vlado niso zadovoljne, same pa niso sposobne narediti nič v oblikovanju nove koalicije in postavitvi nove vlade," je bil podobno oster Jerovšek.