Za prenos slabih terjatev na družbo za upravljanje terjatev oziroma t.i. slabo banko so predvidene tri največje slovenske banke, torej Nova Ljubljanska banka, Nova Kreditna banka Maribor in Abanka. Za odkup slabih terjatev je predvidena izdaja obveznic s poroštvom države, za ta namen pa je predvidenih za štiri milijarde evrov poroštev.
Na podlagi pregleda aktive bank in izpeljanih obremenitvenih testov Banka Slovenije ocenjuje, da bo obseg prenesenih slabih terjatev na slabo banko znašal 3,337 milijarde evrov, po prenosni vrednosti 1,147 milijarde evrov.
Banke imajo na terjatve, ki bodo prenesene na slabo banko, oblikovanih za 1,5 milijarde evrov oslabitev in rezervacij, kar pomeni pokritost v višini 30,7 odstotka.
Banka Slovenije, izhajajoč iz prenosa slabih terjatev, izgube ocenjuje na 358 milijonov evrov, primanjkljaj kapitala pa na 188 milijonov evrov. Skupni primanjkljaj kapitala v treh največjih bankah pa Banka Slovenije ocenjuje na 716 milijonov evrov.
Bruto obseg slabih posojil treh največjih bank se bo po ocenah Banke Slovenije zmanjšal s 4,89 milijarde evrov na 1,552 milijarde evrov. Delež slabih posojil naj bi s tem zdrsnil s 24,61 na 8,78 odstotka.
V celotnem bančnem sistemu naj bi se bruto obseg slabih posojil zmanjšal z 8,06 na 4,73 milijarde evrov, delež slabih posojil pa znižal s 16,92 na 10,40 odstotka.
Vlada na podlagi ocene Banke Slovenije napoveduje, da bo treba banke do konca julija dokapitalizirati v višini do 900 milijonov evrov. Če se ne bo našlo zasebnega investitorja, bo to storila država. Dodatni kapital glede na ocene primanjkljaja kapitala naj bi zagotovil pokritje vseh tveganj, ki jih banke navajajo za naslednje leto.
Cilj vlade je, da se prvi prenosi terjatev na slabo banko zaključijo že pred koncem junija in da se glavnina prenosov zaključi pred koncem tretjega četrtletja letos.
Prenos slabih bančnih terjatev se načrtuje v več paketih. V prvem bodo po napovedih vlade terjatve do komitentov v stečaju, ki predstavljajo največji delež neplačnikov.
Prenos na slabo banko je za te terjatve po navedbah vlade smiseln predvsem zaradi dejstva, da je reševanje teh terjatev in vloga banke oziroma po prenosu slabe banke kot upnika omejena na pravne aktivnosti v stečajnem postopku, kar zahteva specifična znanja. Razreševanje teh terjatev je za banke tudi iz časovnega vidika najbolj neugodna.
V drugem paketu za prenos bodo terjatve do neplačnikov, zavarovane z nepremičninami. Te se po vladnih pojasnilih ločeno obravnavajo zato, ker obstaja možnost reševanja tega dela aktive na način, da ga slaba banka prenese v upravljanje stanovanjskemu skladu ali kaki drugi specializirani družbi.
V tretjem paketu pa bodo ostale terjatve. To so tiste do podjetij, v katerih bodo vzporedno izvedeni tudi ukrepi za prestrukturiranje, in tiste do finančnih holdingov.
Po oblikovanju zakonskega in institucionalnega okvira se trenutno po pojasnilih vlade pripravlja prva banka za vstop v mehanizem prenosa. Pripravljajo se pogodbene podlage ter podrobna lista terjatev za prenos.
Vlada bo formalno odločitev glede vključitve banke v ukrepe slabe banke sprejela do konca maja. Izbran bo tudi neodvisni revizor za namene prenosa posameznih kategorij premoženja na slabo banko na podlagi realne dolgoročne ekonomske vrednosti.
Ob tem bo država Evropski komisiji poslala formalno pobudo, za ugotovitev skladnosti ukrepov s pravili o državnih pomočeh. Po prejemu pozitivnega mnenja Bruslja bo slaba banka z banko sklenila pogodbo in izpeljala prvi prenos terjatev.
Sanacija bank in razdolževanje podjetij
Nacionalni reformni program (NRP) za oživitev gospodarske rasti predvideva kratkoročne in dolgoročne ukrepe. Med prvimi sta sanacija bank in razdolžitev podjetij, med drugimi pospeševanje tujih investicij, izboljšanje podpornega okolja in spodbujanje podjetništva.
Ukrepi za oživitev gospodarske rasti na kratek rok temeljijo na sanaciji bank, razdolževanju in prestrukturiranju podjetij, izboljšanju upravljanja državnih naložb in privatizaciji.
Sanacijo bank bodo izvedli z dokapitalizacijami in prenosom slabih terjatev na slabo banko. Letos bo za dokapitalizacijo potrebnih 900 milijonov evrov, na slabo banko pa naj bi po oceni Banke Slovenije iz treh največjih bank prenesli za 3,3 milijarde evrov terjatev.
Razdolževanje bo temeljilo na izboljšanju insolvenčnih postopkov in več možnostih za finančno prestrukturiranje podjetij (z novelo insolvenčnega zakona in novim zakonom o sistemski razdolžitvi), zagotavljanju svežega kapitala s strani zasebnega sektorja, predvsem v obliki tujih neposrednih investicij vzporedno s postopki privatizacije, ter selektivnih ukrepih prek slabe banke in države v podporo posameznim podjetjem z uspešnim poslovnim modelom in ekonomsko upravičenostjo.
Osnova za izboljšanje upravljanja s kapitalskimi naložbami je zakon o Slovenskem državnem holdingu, s katerim želijo vzpostaviti koncentrirano upravljanje naložb, tako da bi dosegli stabilno lastništvo ter maksimirali donosnost in vrednost naložb.
Pri privatizaciji je vlada v DZ poslala prvi nabor podjetij v državni lasti, ki jih namerava prodati. Na seznamu je 15 podjetij: poleg družb Adria Airways, Aero Celje, Elan, Fotona in Helios, pri katerih postopek prodaje že teče, a je potrebno soglasje DZ, so na seznamu še Nova Kreditna banka Maribor, Telekom Slovenije, Aerodrom Ljubljana, Adria Airways Tehnika, Cinkarna Celje, Gospodarsko razstavišče, Paloma, Terme Olimia, Unior in Žito.
Ukrepi za izboljšanje konkurenčnosti med drugim vključujejo pospeševanje tujih investicij, izboljšanje podpornega okolja in spodbujanje podjetništva.
Za pospeševanje tujih investicij bodo letos prek javnega razpisa letos dodelili 7,8 milijona evrov, prihodnje leto pa 10 milijonov evrov nepovratnih sredstev. V okviru posebnega postopka bo letos na voljo 60 milijonov evrov, leta 2014 pa 50 milijonov evrov nepovratnih spodbud.
Predvideno je tudi nadaljevanje programa za spodbujanje internacionalizacije podjetij 2010-2014, v okviru katerega so kot ključni novi trgi opredeljeni Rusija, Turčija, Azerbajdžan, Kazahstan, Indija in Kitajska.
Za spodbujanje podjetništva so napovedani ukrepi pri izvajanju programa ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2007-2013, programa za spodbujanje tehnološkega razvoja in inovacij za 2013 ter slovenske industrijske politike za 2014-2020.
Pri industrijski politiki so v pripravi akcijski načrti po področjih (npr. za trajnostno gradbeništvo, mobilnost), izvaja se že akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige do leta 2020 Les je lep.
Za zagotavljanje učinkovitega podpornega okolja je med drugim predvideno financiranje storitev v okviru točk VEM, univerzitetnih inkubatorjev in inovacij ter spodbujanje podjetništva.
Poleg tega so predvidene subvencije za zagon novih inovativnih podjetij in spodbujanje hitro rastočih podjetij, na voljo bodo tudi povratni viri (tvegani kapital, garancije s subvencijo obrestne mere, mikrokrediti za mikro in mala podjetja). Predvidene so tudi podpore za spodbujanje inovativnosti in vlaganj v raziskave in razvoj.
Podjetjem bo prek Slovenskega podjetniškega sklada v letih 2013 in 2014 na voljo skupno 195,5 milijona evrov. Sklad bo nadaljeval s ponudbo produktov prek garancijsko-kreditne linije, subvencijske linije in linije za lastniško financiranje.
Pomoč je na voljo v dveh programskih sklopih, in sicer za podporo tehnološko inovativnim podjetjem in klasičnim podjetjem. V letu 2013 bo za tehnološko inovativna podjetja namenjenih 86,63 milijona evrov, za klasična podjetja pa 35,53 milijona evrov. V letu 2014 je za tehnološko inovativna podjetja namenjenih skupno 37,76 milijona evrov, za klasična podjetja pa 35,53 milijona evrov.
SID banka bo v letih 2013 in 2014 nadaljevala z zagotavljanjem dolgoročnih namenskih posojilnih linij SID banke prek poslovnih bank, posojil s statusom državne pomoči v okviru ukrepa finančnega inženiringa za spodbujanj tehnološko-razvojnih projektov 2011-2013, mikrokreditov Slovenskega podjetniškega sklada v okviru izvajanja druge faze ukrepa mikrofinanciranja, državnih poroštev za financiranje investicij ter zavarovanj kreditov in investicij.
Ključni vir za zagon gospodarstva bodo sredstva kohezijske politike EU, navaja vlada. V letošnjem državnem proračunu je predvidenih 1,1 milijarde evrov kohezijskih sredstev, v proračunu za 2014 pa 839 milijonov evrov
Najpomembnejša področja investicij in ukrepov so znanje (npr. sofinanciranje povezovanja študija s potrebami gospodarstva in trajnostnega razvoja družbe v letih 2013-2015, programi za povečanje zaposlitev), podjetnost in inovativnost (razpisi podjetniškega sklada, turistični projekti), doseganje zelenega razvoja (energetska sanacija stavb), vključujoča družba (športna in kulturna infrastruktura, urgentni centri) ter področje raziskav in razvoja s povezavi z gospodarstvom (17 razvojnih centrov, osem centrov odličnosti in sedem kompetenčnih centrov).