Jaša Drnovšek je v predlogu navedel, da sodba višjega sodišča ne vsebuje vseh razlogov o odločilnih dejstvih oz. so ti nejasni in med seboj v nasprotju, zaradi česar je v postopku pred višjim sodiščem po tožnikovem mnenju prišlo do bistvenih kršitev. Zatrjuje tudi, da o podobni ali primerljivi zadevi sodne prakse vrhovnega in drugih sodišč ni.
Drnovškov sin je zato pozval sodstvo, naj presodi med pravico do pietete dedičev ter interesom javnosti do izražanja spoštovanja in čaščenja spomina na pokojnega. Tožnikova odvetnica Urša Chitrakar za današnje Delo zadeve ni želela komentirati. Tudi ni napovedala, ali bo tožnik, če mu ne uspe, pravico iskal na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu.
"Od odločitve vrhovnega sodišča je pričakovati odločitev o pravnih vprašanjih, ki so pomembna za zagotovitev pravne prakse, enotne uporabe prava in za razvoj prava preko sodne prakse, kar predlagatelj pri posameznih vprašanjih še konkretizira," je v obrazložitvi sklepa, ki govori o utemeljenosti predloga, zapisalo vrhovno sodišče.
Zagorska občina je po nekdanjem predsedniku republike in premieru Janezu Drnovšku poimenovala mestni park in v njem postavila doprsni kip. Od prvega zahtevka za odstranitev Drnovškovega kipa, ki so jo vložili njegovi dediči, je minilo že tri leta in pol, sodni spor pa še vedno ni končan. Po neuspehu na drugi stopnji se je pokojnikov sin sedaj odločil poseči po izrednem pravnem sredstvu.
Župan zagorske občine Matjaž Švagan je v izjavi za Delo dejal, da ni pričakoval, da se bodo Drnovškovi dediči zadovoljili s sodbo višjega sodišča. Švagan obžaluje, da se doslej kljub njegovi pobudi niso sestali, in dediče ponovno vabi za skupno mizo.
O ugoditvi predlogu za revizijo so sicer poročale tudi današnje Slovenske novice.