Janšo zanima, iz kakšnih virov se polni fond kriminalistične policije

Komisija DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS) od ministrstva za notranje zadeve zahteva, da ji do ponedeljka posreduje interna podzakonska akta o delu kriminalistične policije. Predstavniki kriminalistične policije so sicer tudi na včerajšnji seji vztrajali, da parlamentarna komisija nima pristojnosti za dostop do teh podatkov.

Komisija je namreč znova razpravljala o dostopnosti do podzakonskih aktov policije, ki urejajo izvajanje prikritih metod dela ter poslovanja s finančnimi sredstvi za posebne operativne namene, tokrat na za javnost odprti seji.

Gre za interne akte o delu kriminalistične komisije, ki se nanašajo tudi na preiskavo primera Ornig. Člani komisije iz opozicijskih vrst so prepričani, da jim policija s prikrivanjem dokumentov onemogoča delo. A na policiji trdijo, da komisija za dostop do teh aktov nima pristojnosti, saj gre za prikrite metode dela policije, ne pa prikrite preiskovalne ukrepe, kar po zakonu nadzira parlamentarna komisija.

Tako po besedah pomočnika direktorja uprave kriminalistične policije Boštjana Lindava za njih ni nobene dileme, kaj je lahko stvar nadzora parlamentarne komisije, saj je zakon, ki ureja parlamentarni nadzor, povsem jasen. Če bi parlamentarni nadzor posegel na področje prikritih metod dela, bi se po njegovih besedah podrlo ravnovesje med vejami oblasti.

A člani komisije se s takšnim stališčem niso strinjali. Po mnenju prvaka SDS Janeza Janše so ti akti policije lahko interni, "nikakor pa ne morejo biti interni za to komisijo", saj je ta edini nadzorni organ. Janša je prepričan, da policija akte skriva, saj so v njem predpisani ukrepi, ki nimajo zakonske in ustavne podlage.

Zanimalo ga je tudi, kdo je odobril plačilo Dejanu Ornigu iz fonda kriminalistične policije. Direktor uprave kriminalistične policije Branko Japelj je odvrnil, da v nobenem primeru ni šlo za najvišje uslužbence kriminalistične policije.

Mateja Tonina (NSi) je ob tem zanimalo, kdo odobri izplačilo določenih zneskov informatorjem policije in ali obstaja akt, v katerem je to določeno. Japelj je pojasnil, da obstaja interni akt, v katerem je opredeljeno trinivojsko odločanje o izplačilih, odvisno od zneska. A nobeden od zneskov, ki naj bi bili izplačani Ornigu, ni bil tako visok, da naj bi o njem odločali na najvišji ravni.

Janša je tudi omenil, da naj bi se po nekaterih informacijah fond kriminalistične policije polnil tudi z dejavnostmi, ki potekajo na podlagi prikritih preiskovalnih ukrepov. To je Japelj zavrnil in poudaril, da je vir te blagajne izključno proračunski. Zavrnil je tudi očitke, da policija z informatorji dela obvode mimo sodnih odredb, poleg tega pa "kriminalisti informatorjev gotovo ne silijo v kazniva dejanja".

Po koncu razprave je komisija sprejela sklep, s katerim posredovanje podzakonskih aktov policije zahteva od ministrstva za notranje zadeve. To naj bi na ministrstvu storili do ponedeljka, 21. novembra.

Sredi junija se je KNOVS namreč lotil primera domnevnega vdiranja v komunikacijsko zasebnost posameznikov, ki naj bi ga v dogovoru z dvema kriminalistoma izvedel informator policije Dejan Ornig. Šlo naj bi za več kot 300 vdorov v različne osebne račune na Facebooku in v elektronske pošte.