Revija Reporter
Slovenija

Janša po vrhu EU: Kriza ima brez skupnega ukrepanja lahko usodne učinke za EU

STA

27. mar. 2020 9:26 Osveženo: 9:47 / 27. 3. 2020

Deli na:

Virtualni Vrh EU.

Profimedia

Na ravni EU v času pandemije koronavirusa po besedah premierja Janeza Janše potrebujemo boljšo koordinacijo in hitrejši pretok informacij in izkušenj. "Razsežnosti krize so resnično velike in imajo lahko velike in usodne učinke na koherentnost EU ter ekonomske in monetarne unije," je Janša izpostavil po četrtkovem sestanku voditeljev članic EU.

Izjemnega pomena je po njegovem tudi ustrezno in pravočasno ukrepanje za blažitev socialnih in ekonomskih posledic krize. "Glede na izredne okoliščine je Slovenija podprla pobudo za skupni dolžniški inštrument," so njegove besede povzeli v uradu vlade za komuniciranje.



Voditelji članic EU so v četrtek zvečer dali finančnim ministrom območja evra dva tedna časa, da pripravijo predloge za fiskalno ukrepanje v odziv na krizo zaradi novega koronavirusa. Izpostavili so tudi, da je treba začeti pripravljati usklajene ukrepe za vrnitev k normalnemu delovanju družb in gospodarstev.



Voditelji so pozdravili dosedanje ukrepe Evropske centralne banke (ECB) in Evropske komisije. Razprava se je osredotočila na nadaljnje ukrepanje. Evroskupino so povabili, da v roku dveh tednov predstavi predloge odziva, ki naj bodo ustrezni naravi tega izziva brez primere, so povzeli v uradu.



Janša je na vrhu voditeljev pozdravil doslej sprejete ukrepe evropskih institucij. Glede na nujnost razmer je Evropsko komisijo pozval k pospešitvi postopkov in dobave v sklopu skupnega naročila nujne medicinske in zaščitne opreme, so izpostavili v njegovem uradu.


Izpostavil pa je tudi strateški vidik zaščitne opreme v tej krizni situaciji, ki je primarnega pomena, tako kot to v stanju vojne velja za municijo. Pomembno je tudi vprašanje institucionalne sposobnosti predvidevanja, na mestu je vprašanje, zakaj je Svetovna zdravstvena organizacija pandemijo razglasila tako pozno.



Glede ukrepov za ponovno normalno delovanje družb po koncu krize so voditelji držav ocenili, da bo potrebna celovita strategija izhoda iz krize. V ta namen so pozvali predsednico Evropske komisije in predsednika Evropskega sveta, da se ob posvetovanju z ostalimi institucijami, zlasti z ECB, lotita predloga časovnega načrta za obnovo in ustreznega akcijskega načrta, so še zapisali v uradu.