Na okrožnem sodišču začetek obravnave odškodninske tožbe Janše zoper tožilko in štiri sodnike
Na Okrožnem sodišču v Ljubljani se bo v četrtek začela obravnava tožbe, v kateri prvak SDS Janša od države oziroma nekdanje tožilke in štirih sodnikov zahteva nekaj več kot 900.000 evrov odškodnine. Očita jim nezakonito delo v procesu Patria, ki je na koncu zastaral.
Janša toži nekdanjo državno tožilko in zdajšnjo odvetnico Branko Zobec Hrastar, avtorico obtožnega predloga v zadevi Patria, okrajno sodnico Barbaro Klajnšek, ki je na prvi stopnji Janšo, Antona Krkoviča in Ivana Črnkoviča obsodila na zaporne kazni. V tožbi so se znašli še višji sodnik Milan Štrukelj, ki je bil predsednik senata višjega sodišča, ki je potrdil obsodilno sodbo, ter vrhovna sodnika Vesna Žalik in Branko Masleša. Žalikova je bila poročevalka v senatu vrhovnega sodišča, ki je odločal o zahtevi za varstvo zakonitosti in potrdil obsodilno sodbo višjega sodišča, Masleša pa je predsedoval omenjenemu senatu. Obsodbo je sicer ustavno sodišče na koncu razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje, do katerega pa ni prišlo, saj je zadeva prej zastarala.
Ustavno sodišče je sodbo razveljavilo predvsem zaradi ne dovolj konkretiziranih znakov kaznivega dejanja sprejemanja oziroma dajanja obljube nagrade v zadevi oklepniki 8x8, kar je obtoženim očitala obtožnica. Eden od razlogov za razveljavitev je bila tudi ugotovitev ustavnih sodnikov, da bi se moral Masleša izločiti iz odločanja. Masleša je Janševo tožbo za Delo označil kot absurdno.
Znana bo sodba za lanski dvojni umor v Krkavčah
V ponedeljek bo znana usoda Marka Matića, ki ga obtožnica bremeni dvojnega umora v Krkavčah avgusta lani. Tožilstvo za Matića predlaga izrek po 25 let zapora za vsakega od umorov oziroma enotno zaporno kazen 30 let. Obtoženi je po mnenju tožilstva ravnal z naklepom, pričanji izvedencev pa nista potrdili, da bi bil v času storitve umorov zmanjšano prišteven.
Matić, ki je že dlje časa v priporu, je v zagovoru zavrnil krivdo in pojasnil, da je ravnal v samoobrambi. Matićev zagovornik Branko Gvozdić pa je poudaril, da ni bilo naklepa, zato bi sodišče moralo pretehtati predvsem o tem, ali je šlo za prekoračitev silobrana ali za uboj.
Policija je lani avgusta našla mrtvega 83-letnega moškega, 75-letnica pa je umrla kasneje v bolnišnici. Tragediji naj bi botrovali dalj časa trajajoči spori in nesoglasja v zvezi s premoženjem. Na kraju so našli tudi biološke sledi obtoženega.
Obdolženi odgovornosti za smrt sodelavcev AMZS na Vranskem krivde ne priznavajo
Na celjskem okrožnem sodišču se bo v ponedeljek začelo sojenje nekdanjemu direktorju Energetike projekt Vransko Marku Krajncu, pregledniku Energetike projekta Štefanu Kuserbanju in Energetiki projekt zaradi prometne nesreče pri Vranskem, v kateri sta pred petimi leti umrli dve osebi. Tožilstvo obdolženim očita kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti. Obdolženi na predobravnavnih narokih konec septembra krivde niso priznali.
Po mnenju tožilstva, ki je obtožnico zaradi smrti 30-letnega voznika in njegove 17-letne sopotnice vložilo julija letos, so družba Energetika projekt, njen tedanji direktor in preglednik odgovorni za povzročitev splošne nevarnosti, ker mostu, ki ga je po neurju spodnesel narasli vodni tok, niso zaprli za promet. Do tragične nesreče je prišlo septembra 2014, ko je narasli potok Bolska odnesel del brežine in službeno vozilo, s katerim sta se sodelavca AMZS odpravljala na preventivno aktivnost.