Janša: Za Stanovnika je bila odcepitev samomor, Kučan je o njej »težko razmišljal«

Janša je postvaril pred podobnostjo današnje slovenske situacije s časom propada Jugoslavije: "Vidimo, da je Slovenija že nekoliko čez rob potencialov, ki omogočajo, da to sami rešimo, oziroma da to luknjo zakrpa še ta generacija, ki jo ustvarja. Zdaj že prelagamo to breme na prihodnjo generacijo." Podobno se je po njegovih besedah zgodilo z dolgovi bivše Jugoslavije.

Objavljamo poročilo SDS:

»Ko zaideš, se je potrebno vrniti na izhodišče, premisliti in se vrniti na pravo pot,« je na predstavitvi Bele knjige slovenske osamosvojitve v Murski Soboti dejal predsednik SDS.

Drevi je v Murski Soboto pod okriljem organizacije Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve potekala predstavitev zbornika Bela knjiga slovenske osamosvojitve. Knjigo je zbranemu občinstvu ob priložnosti ustanovitve območnega odbora združenja VSO Beltinci, Črešnjevci, Turnišče ter občinskih odborov VSO Murska Sobota in Ljutomer v pogovoru z dr. Andrejo Valič Zver predstavil predsednik SDS Janez Janša.

Direktorica Študijskega centra za narodno spravo dr. Andreja Valič Zver je uvodoma poudarila, da je Bela knjiga slovenske osamosvojitve izšla dvajset let prepozno, a obenem ravno v pravem trenutku, ko se slovenski narod nahaja v gospodarski, socialni in politični krizi. Povzela je razmislek ameriškega veleposlanika Mussomelija, ki je dejal, da bo tistega, ki ne pozna svoje preteklosti, le-ta prav gotovo dohitela. Tako je bila prva iztočnica za pogovor jugonostalgija. »Primerjave z bivšo državo se po eni strani vsiljujejo umetno, po drugi strani pa same po sebi, kajti nekateri trendi, ki še niso prevladujoči, so pa zaskrbljujoči, so zelo podobni, npr. zadolževanje. Ena od stvari, zaradi katerih smo Slovenci hoteli na svoje in za to tako množično glasovali na plebiscitu, je bil občutek, da se naša akumulacija pretaka drugam, da se potenciali Slovenije ne morejo razviti tako, kot bi se lahko, če bi bila Slovenija del demokratične zahodne Evrope, po drugi strani pa, da se velik del tega, kar Slovenci ustvarimo pod težkimi pogoji, odlije po Savi navzdol. Eden od zelo pomembnih motivov v času osamosvajanja v Sloveniji je bil, da se to prekine in se stvari normalizirajo,« je dejal predsednik SDS Janez Janša.

Opozoril je na lahkotnost v prepričanju, da če ne ustvariš dovolj, si je pač to potrebno sposoditi, kdo bo vračal, pa ni pomembno. »To ni samo trdovratna politika te vlade, ampak je to v veliki meri prepričanje pomembnega dela ljudi v Sloveniji. Da je možno porabiti več, kot ustvariš in da je to nek generator razvoja. Če bi bilo to res, v svetu ne bi bilo nobenega resnega problema,« je dejal. Poudaril je, da je bivša država propadla, ko je imela 20 milijard dolarjev dolga, mi pa smo ta prag v evrih presegli. »Vsak, ki se danes rodi v SLO, je že zadolžen za en avto srednjega razreda – 11.000 evrov,« je pojasnil in dodal: »Vidimo, da je Slovenija že nekoliko čez rob potencialov, ki omogočajo, da to sami rešimo, oziroma da to luknjo zakrpa še ta generacija, ki jo ustvarja. Zdaj že prelagamo to breme na prihodnjo generacijo.« Podobno se je po njegovih besedah zgodilo z dolgovi bivše Jugoslavije: »Slovenija, ki je predstavljala 8% jugoslovanskega prebivalstva, je v času druge Drnovškega vlade leta 1993 prevzela poplačilo 54% vseh nelociranih jugoslovanskih dolgov – tistih dolgov, ki jih je v glavnem porabila federacija in se ni vedelo točno v kateri republiki je bil porabljen«. SDS je to problematizirala in zgodila se je afera Depala vas.

Predsednik SDS je poudaril, da bi nas trenutno stanje v Sloveniji moralo bistveno bolj skrbeti. Slej ko prej bo Slovenija po njegovih besedah morala poseči po pomoči ECB, ki pa se je vlada Alenke Bratušek z vso močjo otepa, saj s to pomočjo pridejo tudi pogoji, ki jih ne želijo sprejeti, čeprav so normalni. »Imeti je potrebno normalen bančni sistem, kjer se krediti ne delijo po političnih ali osebnih poznanstvih, ne sme biti prepletenosti politike, podjetij in bank, kar je v Sloveniji problem že 70 let. Teh navez se znebiš samo s tem, da je bančništvo privatno, po možnosti vključujoč tuje lastništvo in da se stvari odvijajo po transparentni poti,« je dejal nekdanji predsednik vlade.

»Ni na udaru suverenost Slovenije,« je poudaril in pojasnil: »Španija je dobila to pomoč, pa je še ravno tako suverena država, morda celo bolj. Stresni testi v Španiji so bili manj strogi kot pri nas, ker nam evropske institucije ne zaupajo, da bomo to mi naredili na pošten način.« Posledice so po njegovih besedah naslednje: »Ker smo si veliko izposojali, moramo sedaj vedno več vračati, vedno manj lahko porabimo, manj lahko investiramo in smo v negativni spirali. Za leto 2015 je ena sama rdeča pika na evropskem zemljevidu, ki predstavlja državo z negativno rastjo in to smo mi«.

Sogovornika sta se dotaknila tudi časa osamosvajanja in razorožitve Teritorialne obrambe. »To je poglavje, ki ga moramo poznati, da razumemo vse pripovedi o stricih iz ozadja,« je dejala dr. Valič Zver. Obrambni minister v prvi demokratično izvoljeni slovenski vladi Janez Janša pa je povedal: »Slovenska osamosvojitev je uspela zato, ker je slovenski narod enotno stal za to odločitvijo. Na plebiscitu decembra 1990 smo dejansko prvič odločali o svoji usodi. Nikoli prej. Rezultat plebiscita kaže zelo veliko enotnost vseh, ki smo takrat imeli stalno preivališče v slovenski državi. Enotnosti zmanjka, ko se iz slovenskega naroda preselimo v politiko«. Pojasnil je, da sta na prve svobodne volitve v Sloveniji šli dve politični grupaciji – kontinuiteta s programom, s katerim so Slovenijo še vedno videli v Jugoslaviji in koalicija Demos s programom za osamosvojitev Slovenija. Miran Potrč je takrat dejal, da je skrajno podtikanje, če se njim pripisuje odcepitvene težnje, Janez Stanovnik je dejal, da bi bila odcepitev Slovenije damomor, Milan Kučan pa, da odcepitev nikoli ni bila njegova intimna opcija in da o tem težko celo razmišlja. Vzporedno s tem pa je dr. Jože Pučnik dejal, da smo pred zgodovinsko odločitvijo: »Zdaj je ta čas, razglasiti moramo samostojno državo in jo biti sposobni tudi živeti«.

Demos oz. program slovenske samostojnosti je bil konceptualno definiran v 57. številki Nove revije 1987 in leta 1998 v Majniški deklaraciji. To je podpisalo več nekaj 100.000 ljudi. »Nasproti Majniški deklaraciji je socialnistična oblast lansirala Temeljno listino, v kateri je pisalo, da se vidi prihodnost Slovenije znotraj Jugoslavije in samoupravnega socializma. Te niso podpisali niti vsi funkcionarji socialistične zveze«. Ta dva koncepta sta se spopada na volitvah. Na skupščinskih volitvah je zmagal Demos in na ovire je naletel takoj na samem začetku: »Ko je prisegala Demosova vlada, se je isti dan, 16. maja 1990, se začelo razoroževati slovensko teritorialno obrambo«. »Ta sugestija je morala priti iz Slovenije,« je prepričan Janez Janša. »Vsak je vedel, da Sovenija, če bo razorožena, osamosvojitve ne more izpeljati, če bomo goli in bosi, bo to zgolj operetno dejanje,« je dejal.  Drugi tak korak v poskus, da se Slovenska osamosvojitev prepreči, je bila Deklaracija za mir. »To ni bila deklaracija civilne družbe, ta dokument so podpisali štrije člani predsedstva Republike Slovenije z Milanom Kučanom na čelu, je pojasnil.

»Razorožitev teritorialne obrambe je bil dobro premišljen, zelo nevaren poskus, da se ideja osamosvojitve v kali zatre v začetku mandata Demosove vlade. V slovenskih rokah je bilo v začetku leta 1990 pred volitvami kakšnih 100.000 kosov lahkega in težkega orožja. Če bi to orožje ostalo nedotaknjeno in modernizirano 26. junija jugoslovanska armada verjetno ne bi napadla,« je dejal eden od ključnih osamosvojiteljev. Po njegovih besedah bi se Milošević zaradi odvračalnega momenta že takrat odločil za koncept velike Srbije brez Slovenije. Parafraziral je besede, ki sta jih uporabila Ivan Oman in Jože Pučnik: »Razorožitev slovenske Teritorialne obrambe je bila veleizdaja, ki nikoli ni bila sankcionirana«.

Dr. Valič Zver je opozorila na sprevrženost situacije, ko so bili »nasprotniki osamosvojitve do danes bogato nagrajeni, nad osamosvojitelji pa vihti meč slovensko pravosodje«. Janez Janša je dodal: »Kar se pravosodja tiče, so bili veliki problemi že takoj po vojni, ko pravosodje ni želelo izvajati svoje vloge, ker bi moralo sankcionirati kršitve mednarodnega vojnega prava zaradi napadov na civilne objekte, pobitih civilistov, tujih novinarjev.« Kot je dejal Janez Janša, do danes ni nihče za to odgovarjal, je pa bil do danes nagrajen vsak, ki je nasprotoval slovenski osamosvojitvi. Prav zato slednjim nikoli ni bilo potrebno priznati zmote, podzavestno spročilo slovenski javnosti pa je, da so bili nagrajeni, ker so imeli prav. »Naša nesposobnost, da se loči kaj je dobro in kaj je slabo, kaj je prav in kaj narobe, nas je pripeljalo v sedanjo situacijo,« je dodal.

»V zgodovini slovenskega naroda ni bolj pomembnega časa, kot je čas osamosvojitve,« je povedal predsednik SDS. Skupnost zaide v krizo vedno takrat, kadar se skupnosti ne upravlja v skladu z vrednotami, na katerih je nastala. »Slovenija je v krizi, ker se države ne upravlja v skladu z vrednotami slovenske osamosvojitve, ki so omogočile energijo, da smo Slovenci ta stoletni cilj dosegli. Vrniti se je potrebno k tem vrednotam in izbrati pravo pot. Vsak, ki želi Sloveniji dobro in ima pred očmi skupno dobro, bo vedno poudaril čas, ki je Slovence združil. Pod rdečo zvezdo Slovencev ni mogoče združiti in tudi ni potrebno. Rdečo zvezdo smo ob osamosvojitvi spustili z droga in jo zamenjali s slovenskim grbom. To je potrebno poudarjati,« je dejal predsednik SDS Janez Janša in sklenil: »Ko zaideš, se je potrebno vrniti na izhodišče, premisliti in se vrniti na pravo pot«.