Janša je na novinarski konferenci spomnil, da so usklajevanja o holdingu in t.i. slabi banki potekala dolgo, kar je državo tudi drago stalo. "Nima smisla, da se še naprej usklajujemo z nekom, ki se noče uskladiti oz. ki kljub temu, da je prej izjavljal drugače, danes govori o tem, kako so to slabe rešitve," je prepričan premier.
Po njegovem mnenju je sedaj ključno vprašanje, kako naprej. Vlada in koalicija bosta šli z zahtevo o referendumu o Slovenskem državnem holdingu na ustavno sodišče, je dejal. Janša je ob tem vseh 30 podpisnikov zahteve za referendum pozval, da razmislijo o smislu vlaganja takšnih zahtev, saj bo ves dodaten čas pred uveljavitvijo zakona vnesel dodatno nestabilnost v ključnem času.
Spomnil je, da Slovenija ne preživlja rožnatih časov, kljub temu pa sta bila dva pomembna protikrizna zakona po sprejemu v DZ prvič v slovenski zgodovini napadena s štirimi možnimi ustavnimi instrumenti. "Nikoli doslej se še ni zgodilo, da bi bil zoper katerikoli akt ali zakon državnega zbora izglasovan veto državnega sveta, bila vložena referendumska pobuda sindikatov, bil dan predlog za referendumsko zahtevo državnega sveta ali bili zbrani podpisi 30 poslancev. Tokrat se je to zgodilo prvič," je dejal premier.
Poudaril je, da v zadnjem času sicer prihajajo pozivi, kako bi se bilo treba še dodatno usklajevati, vendar pa so po njegovem mnenju nekateri pozabili, da sta se oba zakona dolgo usklajevala. V zakon o Slovenskem državnem holdingu je tako vključenih tudi 12 predlogov opozicije, izvajanje zakona pa je usklajeno tudi s sindikati energetike, je poudaril.
Glede poziva predsednika republike Danila Türka, naj DZ na predlog vlade sprejme zakon, s katerim bi se zakona o holdingu in za krepitev stabilnosti bank prestavila ali zadržala, se je treba po Janševem mnenju vprašati, kje je bil predsednik v času, ko sta s zakona usklajevala.
Vlada bo zaradi referenduma morala po njegovih besedah razmišljati tudi o scenariju B, saj padanje bonitetnih ocen ne pomeni samo dražjega zadolževanja Slovenije, temveč tudi ostalih državnih ustanov. Vlada bo tako morala ponovno skrbno pregledati načrte za naprej, tudi tiste v proračunu, je poudaril.
Po njegovem mnenju gre pri omenjenih zakonih za dva od petih ključnih protikriznih ukrepov, brez katerih Slovenija ne bo izplavala iz krize. Glede na ustavo so te zahteve in pobude sicer legitimne, je dejal premier in dodal, da so poslanci vezani na svojo vest in svojo presojo, kako bodo njihovo ravnanje ocenjevali volivci.
Janša je danes še izrazil skrb glede trenda, da se za vsako ceno ruši reformne namene vlade. Skrbijo ga tudi napovedi o demonstracijah, ki pa po njegovem mnenju ne dišijo po sindikalnih bojih temveč po politiki. Opozoril je še, da je v zakonu o krepitvi stabilnosti bančnega sistema tudi določba, da kazniva dejanja zaradi katerih je prišlo do luknje v slovenskem bančnem sistemu, ne zastarajo oz. se njihov zastaralni rok podaljša za štiri leta. Tukaj nekdo slovensko državo postavlja za talca lastnih interesov, je poudaril.
Trideset poslancev, med njimi vsi poslanci PS, nepovezana poslanca Borut Ambrožič in Ivan Vogrin ter poslanec SD Srečko Meh, je v torek ponoči tik pred iztekom roka vložilo zahtevo za razpis zakonodajnih referendumov o zakonih o ukrepih za krepitev stabilnosti bank ter Slovenskem državnem holdingu. Predsednik DZ Gregor Virant je danes sporočil, da je referendumska zahteva o slabi banki neveljavna.