Revija Reporter
Slovenija

Janša v Mariboru: Milan Kučan je lagal

Reporter

12. dec. 2013 5:48 Osveženo: 10:00 / 09. 8. 2017

Deli na:

Tedanji predsednik predsedstva Slovenije Milan Kučan je bil o ukazu za razorožitev Teritorialne obrambe obveščen takoj, ko so ga napisali, kljub temu, da je pravil, da za razorožitev ni vedel, je povedal Janez Janša na mariborski predstavitvi Bele knjige slovenske osamosvojitve. "Predsedstvo republike Slovenije ne bi nikoli smelo dovoliti razorožitve TO," je odločen Janša.

Objavljamo povzetek predstavitve knjige s portala SDS:

Janez Janša: "Vrnitev na pravo pot ne bo prišla sama od sebe. To moramo narediti sami."

Ob ustanovitvi območnega odbora Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Kungota, Pesnica in Šentilj je v sredo, 11. decembra, v Mariboru potekala slovesna prireditev, na kateri je predsednik Slovenske demokratske stranke v pogovoru z dr. Andrejo Valič Zver predstavil Belo knjigo slovenske osamosvojitve.

Uvodoma je predsednik Janez Janša spregovoril o finančnih vidikih osamosvojitve. "Eden glavnih razlogov za propad bivše države je bil bankrot. Dolga leta se je namreč več porabljalo kot pa se je ustvarilo," je dejal in povedal, da je imela nekdanja Jugoslavija ob razpadu več kot 20 milijard dolarjev zunanjega dolga, najbolj zaposlena tovarna pa je tedaj bila tiskarna denarja na Topčiderju. "Danes ima samostojna Slovenija več kot 20 milijard evrov zunanjega dolga, čeprav je bila še leta 2008 ena izmed najmanj zadolženih v EU. Iz 8 milijard dolga smo prišli na 23 milijard," je opozoril. "Naslednje leto si moramo sposoditi še 5 milijard, skupaj s kritjem bančne luknje torej potrebujemo od 8 do 10 milijard evrov. To je slovenski letni proračun," je pojasnil.

V nadaljevanju je spregovoril o enotnosti v času osamosvajanja. "Knjiga je zbornik dokumentov, ki izpričujejo dejansko dogajanje v tistem času. Dejstvo je, da smo Slovenci bili enotni, enotnost pa je empirično dokazana z rezultati plebiscita. S plebiscitom si je prvič v zgodovini slovenski narod sodbo sam," je dejal. "Enotnost je osrednji tvorni moment nastanka samostojne države, vendar se zgodba o enotnosti tukaj konča," je povedal. "Slovenska politika ni bila enotna in to bi imelo skoraj usodne posledice za slovenski narod," je dejal.

"V knjigi najdete dva dokumenta. Eden je Majniška deklaracija, v kateri piše: želimo živeti v suvereni državi slovenskega naroda in ki jo je podpisalo več sto tisoč ljudi," je spomnil. "Socialistična oblast je v odgovor Majniški deklaraciji začela podpisovati Temeljno listino. V njej se Slovenija še vedno riše v Jugoslaviji in v samoupravnem oz. demokratičnem socializmu. Podpisalo jo je malo ljudi," je povedal. Oba dokumenta sta se kasneje spreminila v predvolilni program. Demos je šel na volitve z Majniško deklaracijo, Zveza komunistov, socialisti, ZSMS pa so šli na volitve s Temeljno listino, torej s pogledom na Slovenijo v Jugoslaviji," je opozoril.

"Kontinuitetni vrh slovenske politike se je tedaj odločil, da bo preprečil ključno točko Demosovega programa, to je samostojno slovensko državo. In ključni korak k temu je bil narejen z razorožitvijo slovenske Teritorialne obrambe," je bil jasen. "Razorožitev se je zgodila na dan prevzema oblasti Demosove vlade, datum pa je bil usklajen z Ljubljano," je opozoril. Po njegovem Milošević ne bi napadel Slovenije, če bi obdržala vso svojo obrambno moč. "Milan Kučan je lagal. O ukazu za razorožitev Teritorialne obrambe je bil obveščen takoj, ko so ga napisali, kljub temu, da je pravil, da za razorožitev ni vedel," je povedal. "Bili smo ljudje, ki smo verjeli v samostojnost in so bili ljudje, ki vanjo niso verjeli," je bil jasen in dodal: "Predsedstvo republike Slovenije ne bi nikoli smelo dovoliti razorožitve TO."

V nadaljevanju je spregovoril o ovirah in nasprotovanjih osamosvojitvi v tedanji skupščini. "Ključni ukrepi za zavarovanje slovenske osamosvojitve so bili sprejeti z nekaj glasovi Demosove večine. Ni imena, ki se je izpostavilo v nasprotovanju samostojni Sloveniji, ki kasneje ne bi bilo nagrajeno," je povedal in poudaril: "Tu je odgovor na vprašanje, zakaj smo zatavali in del odgovora je v teh imenih. Če namreč družba nagrajuje nekaj, kar je zgodovina opredelila kot napačno, če se torej narobe postavi kot prav, potem se ne pride do cilja. In tu je velik del odgovora na vprašanje, zakaj tranzicija ni uspela," je povedal.

Ob zaključku je povedal: "Vsaka skupnost, ki se upravlja v nasprotju z vrednostnim sistemom, na podlagi katerega je nastala, zaide v krizo, lahko tudi propade. Kar smo dobili z osamosvojitvijo, ni padlo z neba in ni nekaj večnega. Za to se je vedno znova potrebno boriti." Po njegovih besedah slovenska država ni nastala na podlagi rdeče zvezde, ampak proti njej, zato je opozoril: "Iz krize bomo izšli, ko bodo upravljavci države ravnali na osnovi vrednostnega središča slovenskega naroda in ko bodo na slovenskih ulicah in trgih plapolali simboli osamosvojitve. Vendar do tega ne bo prišlo samo po sebi. Vrnitev na pravo pot ne bo prišla sama od sebe. To moramo narediti sami."

Zbrane je nagovoril tudi novoizvoljeni predsednik Območnega odbora Kungota, Pesnica in Šentilj Zvonko Zinrajh in predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleš Hojs.