Objavljamo povzetek predstavitve s sds.si:
Predsednik SDS Janez Janša: »Slovenski narod si je s plebiscitom prvič v zgodovini sodbo res pisal sam.«
Z razorožitvijo Teritorialne obrambe je bil slovenski cilj osamosvojitve ogrožen.
Drevi je v Gradu Dobrovo v Brdih pod okriljem organizacije Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve potekala predstavitev zbornika Bela knjiga slovenske osamosvojitve. Knjigo je zbranemu občinstvu ob priložnosti ustanovitve občinskega odbora združenja VSO Brda, Števerjan in Gorica predstavil predsednik SDS Janez Janša. V svojem nagovoru je orisal ključne osamosvojitvene odločitve pred dobrimi 22 leti ter spregovoril o navidezni enotnosti politike ter izjemni enotnosti naroda v tem času. Pogovor je vodila dr. Andreja Valič Zver, direktorica Študijskega centra za narodno spravo, ki je menila, da moramo poznati preteklost, da lažje in sploh razumemo sedanjost. Spomnila je na čas ob osamosvojitvi, na splošno stanje v takratni državi in omenila resolucijo Evropske ljudske stranke, ki je poudarila, kaj vse v Sloveniji po 25 letih ne deluje.
Predsednik SDS Janez Janša je uvodoma spomnil na optimistično vzdušje, ki je »prevevalo vse, ki smo samostojno Slovenijo nosili v srcih. Takrat sta nas spremljala slovenska pesem in UDBA, prvega smo bili veseli, drugega ne.« Nato je spregovoril o besedah dr. Jožeta Pučnika v prispevku Ura evropske resnice, ko dr. Pučnik ni mogel potlačiti v sebi razočaranja, a vendar ga je preplavilo veselje, ne nad ugotovitvami o tem, kaj se v Sloveniji dogaja slabega, temveč nad tem, da je kljub takšnemu stanju in tako močnim silam, ki so vlekle Slovenijo navzdol v stare čase, osamosvojitev uspela. »V Zborniku so dokumenti, ki so nastali v času osamosvojitve, to ni zgodovinska razlaga, to ni amaterska razlaga, to so dejstva, ki odgovarjajo na vprašanje, zakaj se nam danes dogaja to, kar se dogaja in zakaj tudi v ogledalu, ki nam ga postavlja Evropa, ne vidimo samo lepih stvari. Tu so torej dejstva predstavljena tako, kot so se dogajala, in ne tako kot se o osamosvojitvi govori,« je poudaril predsednik SDS Janez Janša.
Nato je spregovoril o veleizdaji Slovenije oziroma razorožitvi Teritorialne obrambe. Dejal je, da je šele takrat, ko je Demosova vlada v parlamentu prisegla, bila obveščena, da vstopajo v vlado države, ki se jo razorožuje. »Te informacije nismo dobili niti od prejšnje vlade, ki je imela vsa pooblastila, nismo jih dobili od predsedstva republike, še manj pa smo to informacijo dobili od takratne obveščevalne službe, ki je bila pod kontrolo Tomaža Ertla. Informacije o razorožitvi ni bilo in zato je razorožitev uspela. To pa je tudi v temelju ogrozilo ključno točko Demosovega programa,« je povedal predsednik SDS Janez Janša. »Tisti, ki so želeli preprečiti slovensko osamosvojitev so izvedli to akcijo razorožitve. To ni bila samo JLA, ampak tudi tisti, ki so tej točki Demosovega programa nasprotovali,« je dejal predsednik SDS. Povedal je, da je razorožitev pomenila veleizdajo Slovenije, saj bi takrat lahko razglasili samostojno državo, a če tega ne bi bili sposobni udejaniti in braniti, od tega ne bi bilo nič. »Skoraj vsi štabi so opozorili nadrejene glede razoroževanja, tudi Milana Kučana, ki je bil predsednik predsedstva, a nas o tem ni obvestil. Milan Kučan je o razorožitvi izvedel vsaj iz 30 virov, pa je to novoizvoljeni vladi zamolčal,« je še dejal predsednik SDS Janez Janša in dodal, da so nasprotniki osamosvojitve delali vse v smeri, da bi Slovenija doživela le »operetno osamosvojitev.« Izpostavil je še, da je v tem času do realizacije prišla tudi razlika, ki je veljala ves čas slovenske osamosvojitve: v Majniški deklaraciji sta bili temeljni točki programa demokratična Slovenija in samostojna Slovenija; nasproti temu pa je bilo organizirano podpisovanje Temeljne listine Slovenije, ki je opredeljevala prihodnost Slovenije v Jugoslaviji v okviru demokratičnega socializma.
V nadaljevanju je predsednik SDS spregovoril tudi o volitvah v tistem času, kjer po njegovi oceni pravila igre niso bila v skladu s štirimi od petih standardov, ki jih danes mednarodna skupnost postavlja kot pogoj za poštene in svobodne volitve. Spregovoril pa je tudi o plebiscitnem glasovanju ter pogojih, ki jih je takratna politična levica (takoimenovani prenovitelji) postavljala glede glasovanja, predvsem zato, ker v projektu osamosvojitve niso videli interesa zase. Poudaril je tudi, da so bili nekateri od temeljnih osamosvojitvenih zakonov izglasovani zgolj za en glas in da je bila neenotnost politike ob tem zgodovinskem dejanju velika. Spomnil je še na veliko podporo zamejskih Slovencev in Slovencev, ki živijo po svetu, osamosvojitvenemu projektu ter na enotnost naroda.
Ob tem je predsednik SDS Janez Janša dejal, da so »vsi, ki so nasprotovali ukrepom za osamosvojitev oziroma ukrepom za zavarovanju osamosvojitve, bili kasneje nagrajeni. Zato ni čudno, da smo zatavali. Napačno ravnanje oziroma ravnanje, ki ga je zgodovina postavila na napačno stran, je bilo nagrajeno,« je poudaril predsednik SDS Janez Janša in ob tem omenil imenovanje ministra za obrambo Romana Jakiča, ki je nasprotoval vzpostavitvi slovenske vojske, ter imenovanje Franca Jurija za veleposlanika države, za katero ni glasoval.
Nenazadnje je predsednik SDS Janez Janša spregovoril tudi o vrsti člankov in zapisov, ki so negativno obravnavali osamosvojitev ter pozitivno vrednotili napad JLA, med njimi tudi na primer članki, kjer so z mastnimi naslovi pisali: »Samostojnost, ne hvala«. Predsednik SDS je ob tem spregovoril o piscu z imenom Veno Karbone, za katerim se je skrivalo ime Nevena Boraka, svetovalca Milana Kučana, ki je prav tako pisal proti samostojnosti ter spregovoril o njegovi karierni poti. Tudi v tem primeru se je, ko se je to razkrilo, nikogar ni sankcioniralo.
Po njegovih besedah je država danes zatavala zato, ker se državljankam in državljanom »vsiljujejo vrednote, ki ne izhajajo iz vrednostnega središča slovenskega naroda, z upravljanjem skupnosti, pa se ukvarjajo tisti, ki so bili proti osamosvojitvenim vrednotam in proti osamosvojitvi Slovenije.« Odgovor na vprašanje o tem, kdaj se bomo iz te krize izkopali in šli v smer, ki smo jo sanjali ob osamosvojitvi, je, da se bo to zgodilo takrat, ko se bo državo upravljalo skladno z vrednotami, ki so jo ustvarile.
Novoizvoljeni tukajšnji predsednik Odbora VSO Peter Stres je v svojem nagovoru spomnil na to, da je bilo osamosvojitveno navdušenje nalezljivo in da so vsi živeli v upanju na to, da bomo nekoč država, na katero bomo vsi ponosni. »Ni bila brez pomena govorica, da je Števerjan ena najbolj zavednih slovenskih vasi,« je spomnil. Poudaril je tudi pomen tukajšnjih članov Demosa in dejal, da so bili opora dogajanju na državni ravni. Vse zbrane je povabil k delu v Združenju, rekoč, da naj se pridružijo vsi tisti, ki si želijo »postaviti nekaj v dobro slovenstva tukaj na zahodu.«
Na drevišnjem dogodku sta prisotne pozdravila tudi Franca Padovan, županja občine Števerjan, in Franc Mužič, župan občine Brda. Županja občine Števerjan je poudarila, da smo »vsi ena velika družina, ki skrbimo za skupne in iste vrednote, povezujeta pa nas slovenska beseda in pesem.« Župan občine Brda pa je izpostavil trdnost »Bricev« ter njihovo pripadnost slovenski državi. Dogodka sta se udeležila tudi podpredsednik SDS in poslanec Zvone Černač ter poslanec SDS Danijel Krivec. Drevišnji program so sicer obogatili tudi pevci Mešanega pevskega zbora F.B.Sedej Števerjan ter Quercus Quintet.