Voditelji članic EU so v četrtek v Bruslju pozvali h krepitvi podnebnih ambicij v prihodnjem desetletju, da bo mogoče doseči cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050. Konkretnega dogovora o krepitvi cilja za zmanjšanje izpustov do leta 2030 s sedanjih 40 na najmanj 55 odstotkov sicer pričakovano še ni. Na dogovor ciljajo decembra.
Tokrat so se strinjali, da je treba ta okrepljen cilj doseči skupaj, na najbolj stroškovno učinkovit način. Vse članice bodo pri tem sodelovale ob upoštevanju nacionalnih okoliščin ter načel pravičnosti in solidarnosti, so zapisali v sklepe.
Enajst podnebno ambicioznih članic - Nizozemska, Danska, Estonija, Finska, Francija, Irska, Latvija, Luksemburg, Portugalska, Španija in Švedska - je ob tem v posebni skupni izjavi pozvalo k dogovoru o cilju zmanjšanja izpustov za najmanj 55 odstotkov do leta 2030 še v tem letu.
Na vprašanje, ali se namerava enajsterici pridružiti tudi Slovenija, ki se je v preteklosti prištevala med podnebno ambiciozne države, oziroma ali nesodelovanje pri pobudi kaže na spreminjanje slovenske podnebne politike, je Janša odgovoril, da "politiko lahko spremenimo vsak dan, naravnih danosti pa ne bomo spremenili, še posebej če smo se v preteklosti sami streljali v koleno".
En tak strel v koleno je po njegovih besedah razglasitev 38 odstotkov ozemlja Slovenije za področje Nature 2000, kjer je prepovedano pridobivanje energije iz naravnih in trajnostnih virov. Evropsko povprečje je 18 odstotkov, torej še enkrat nižje, je izpostavil premier.
"Poskušali bomo biti ekološko osveščeni in vendarle ne popolni idioti, kot so bili tisti, ki so takrat tiste zemljevide risali, ne da bi se zavedali, za kaj pravzaprav gre," je dejal Janša. "S podpisi raznih izjav, kjer se zavežeš visokim ciljem, hkrati pa držiš figo v žepu in pričakuješ, da jih bodo drugi dosegli, se mi ne bomo ukvarjali," je dodal. Poudaril je, da bodo podprli cilje, ki jih bodo dejansko izvajali, pri čemer ne nameravajo za njihovo uresničitev plačati trikrat višjo ceno, kot jo bodo plačali v kakšni sosednji državi.
O razpravi na vrhu je premier dejal, da glede samega cilja 55 odstotkov nihče ni imel velikih pomislekov, so pa pomisleki glede načinov, kako ga doseči, cene, ki jo je treba za to plačati, in seveda glede pravičnega pristopa. "Te cilje je treba doseči tako, da bodo dejansko trajnostni, ne da bo šlo zgolj za doseganje nekih formalno določenih ciljev ne glede na ceno in posledice," je opozoril.
"To po domače rečeno pomeni, da nima smisla, da na veliko subvencioniramo električne avtomobile in ukinjamo dizle, potem pa kurimo premog v termoelektrarnah, zato da polnimo električne avtomobile. Tukaj so neke racionalne meje, ki jih je enostavno treba upoštevati," je ponazoril.
Pri tem je opozoril tudi na še vedno nedorečeno in zelo pomembno vprašanje globalne konkurenčnosti. Če se Evropa, ki proizvede dobrih deset odstotkov vseh izpustov na svetu, strogo drži pravil in omejuje lastno industrijo v lastno škodo, potem bo njena konkurenčnost padala ter na koncu bo manj denarja za raziskave in inovacije, ki so edina pot do dolgoročnih podnebnih ciljev, je ponazoril.
Izpostavil je tudi, da je jasno, da ciljev ne bo mogoče doseči brez uporabe jedrske energije, s čimer pa imajo nekatere države težave. K temu je dodal, da do leta 2030 zagotovo ne bo novega bloke jedrske elektrarne v Sloveniji, tako da bo treba narediti še veliko za približanje temu cilju, za katerega se še ne ve povsem natančno, kakšen bo, saj bo razprava o nacionalnih alokacijah trajala še najmanj pol leta.