Poslanci državnega zbora so 15. oktobra s šestimi glasovi za in 58 glasovi proti (poslanci SDS so glasovanje obstruirali) najprej zavrnili sklep, da Janezu Janši kljub zaporni kazni ne preneha mandat in lahko opravlja poslansko funkcijo. Ker ta sklep ni bil sprejet, je DZ ugotovil, da Janši mandat preneha na podlagi zakona o poslancih.
„V konkretnem primeru strogo formalno sicer res ne gre za spor o potrditvi mandata (mandat je pritožniku bil potrjen), temveč za odvzem mandata (natančneje ugotovitev o prenehanju mandata), kar pa je po svoji vsebini glede na razloge odvzema, ki so nastali že pred potrditvijo mandata oziroma že pred potrditvijo kandidature, v konkretnem primeru, vsebinsko povsem izenačeno. Odvzem mandata posega v samo bistvo volilne pravice, zato mora biti pritožniku zagotovljeno učinkovito pravno sredstvo, ki pa ga pritožniku lahko zagotovi le ustavno sodišče,“ je navedeno v pritožbi ustavnim sodnikom. Opisano je še, kako je bilo z lanskim poročilom KPK, ko je padla druga Janševa vlada. Postopki se še danes vlečejo, zato se predsednik SDS obrača neposredno na ustavno sodišče.
Po mnenju Janše in Matoza je ravnanje državnega zbora, ki je Janši potrdil mandat in nato takoj začel postopek za njegov odvzem, „izigravanje zakona in ustave z namenom odvzema učinkovitega pravnega sredstva pred ustavnim sodiščem kot volilnim sodnikom“. To potrjujejo tudi izjave predsednika DZ Milana Brgleza, češ da državni zbor ob prvem odločanju (o potrditvi mandata, ko se je državni zbor konstituiral) še ni bil ustrezno seznanjen s pravnomočno sodbo, ki bremeni pritožnika, čeprav je Janša že prestajal zaporno kazen.
Janši je bila z nedavnim sklepom državnega zbora kršena volilna pravica. Poslanci so namreč sprejeli sklep: „Ugotovi se, da je poslanec Janez (Ivan) Janša s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev, zato mu v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka in drugim odstavkom 9. člena Zakona o poslancih preneha mandat poslanca z današnjim dnem.“ Po njegovem mnenju gre tudi za napačno uporabo 9. člena Zakona o poslancih kršena volilna pravica (43. člen ustave).
Volilna pravica je temeljna politična človekova pravica, ki se deli na aktivno (pravico voliti) in pasivno (pravico biti izvoljen) volilno pravico. „V konkretnem primeru je pritožnik kandidiral za poslanca, pridobil mandat poslanca in začel mandat izvrševati, s sklepom pa mu je Državni zbor odvzel mandat in s tem “upravičenje”, ki izhaja iz pasivne volilne pravice, torej izvrševati mandat, in to iz razlogov, ki so obstajali že pred pritožnikovo kandidaturo za poslanca,“ je še zapisano v pritožbi in dodano, da gre za povsem politično dejanje in svojevrstno politično izločanje tekmecev po končani volilni tekmi: „S takim ravnanjem državni zbor ni nedopustno posegel samo v pasivno volilno pravico pritožnika, temveč tudi v aktivno volilno pravico volivcev, ki so na volitvah oddali glas za Janšo.“